Zadnje novičke

[Jože]

Bes božji se je izlil na nas nepisoče ali premalo pisoče poletove in pridružene tekače. Ero se upravičeno jezi na člane tega foruma, saj pravzaprav samo on piše mi ostali pa vneto ogledujemo njegovo čtivo in smo pametno tiho, verjetno se držimo načela pametni molči, kar pa v temu primeru ni ravno smiselno načelo; kaj če še Ero preneha pisati - bomo informacije iskali v kmečem glasu?.

No, sedaj pa še malo o 24-urah Trsta:
Vsem, ki niste sodelovali na tem teku naj povem, da je zadeva tekaško zelo zanimiva oziroma vsaj vredna tega, da se poizkusi. Tehnično je vsa stvar zelo enostavna, če seveda ni padavin in kopice luž na atletski stezi, tečeš v krogu na štadionu, gledaš uro, šteješ pretečene kroge, kolneš kaj ti je tega treba in čakaš na strel iz pištole, ki ti bo omogočil vreči loparček, ki markira pretečeno razdaljo čim bolj predse, da se ti bo pripisal kakšen pretečeni meter več. Vsekakor razmišljam, če bi za naslednji tek te vrste, treniral še malo met loparčka v daljavo...Ha, Ha.
Skraka zanimiva zadeva predvsem zaradi družbe, kar je vsaj meni pomenilo več kot sam tek tako, da z veseljem čakam še kašno takšno prireditev ( upam, da nas bo Beno še povabil) in jo vsem, ki se te niste udeležili toplo priporočam po načelu več kot nas bo - zanimiveje bo.

V upanju, da bo vsak napisal vsaj pet besed Eru v podporo
L.P. Jože

P.S.
Ero res je, da so dopusti vendar vseeno mislim, da je smiselno kdaj pa kdaj poskusiti, morda se pa le najdemo.

[ero]

Hoj in hvala za podporo In še enkrat hvala vsem, ki ste/smo bili zraven v Trstu! Gotovo se nismo zadnjič takole zbrali. In mogoče je že zdaj čas, da malo pritisnemo na Sežance, naj oni organizirajo kaj podobnega.

P.S.
Ero res je, da so dopusti vendar vseeno mislim, da je smiselno kdaj pa kdaj poskusiti, morda se pa le najdemo.

Saj nisem obupal. Nas pa vreme malce heca. Jutri pa gremo v Ribnico, ne?

[Jože]

Se vidimo v Ribnici oziroma v Dolenji vasi.

[pia]

Toliko časa sem izvajala rahel psihični teror v domačem logu, da se je Ero odpovedal tako željenemu polmaratonu (in verjetno osebnemu rekordu) v Šmihelu, se sprijaznil z budnico ob 01.15 zjutraj in tekom v krogu ! Meni, ki nisem atlet, je bilo nekako nepojemljivo, da bom celo uro nabijala podplate v tartan in se nagibala v levi zavoj. Torej sem morala to obvezno preizkusiti na svoji koži.
Pa je bilo manj stresno, kot bi si mislila. Vsak krog sem (skozi pljuske naliva in očala, ki niso več služila svojemu namenu) na semaforju preverjala, če še držim željeni tempo -pod 2 minutama na krog- da ne bom v sramoto svoji ekipi... Ob bučnem tuljenju s tribune je ena urica bliskovito minila. Dogodivščina, vredna ponovitve!