Prvič sem bila na tem teku.
Pohorje - prvič se mi je zgodilo, da nisem preveč opazovala te prelepe pokrajine, saj sem zaradi poškodbe zadnji mesec bistveno manj tekla in je bil pogled bolj usmerjen na pot po kateri sem tekla (ej toliko gob je raslo, jaz pa v teku nisem videla nobene)
Pot mi je bila poznana bolj iz najstniških let, ko sem prehodila pot od Belvija do Kremžarce vsako poletje. Takrat se mi niti sanjalo ni, da bom kdaj po tej progi zmogla tudi teči.
8 km sem pretekla 41 min 48 s, kar glede na pripravljenost zame niti ni bil tako slab čas.
Lepo je bilo ob zaključku deliti sončne žarke v imenitni družbi tekačev in tekačic. Vesela sem, da smo se spoznali.
Vsem čestitke za dosežene rezultate in še posebej Bernardi, ki je prava asica.
Ja -da ne pozabimo Bernarda, tvoj rojstni dan še traja in zato še enkrat vse najboljše
.
Pohvale tudi organizatorjem.
Lepo je bilo. Zdaj, razmišljam, da bi morda enkrat, ko bom "velika" pretekla pot, ki sem jo kot deklica prehodila s svojimi starši.
Danes so to le sanje, ampak, kakor pravi Zdravko - iz takšne smo snovi, kot so naše sanje.....
pričakali podelitev. In prav vsi udeleženci smo dobili priznanje in še za kakšno nagrado smo bili izžrebani! 
)
