Wachau maraton 19.09.2010 - poročilo
OdgovorObjavljeno:19 Sep 2010, 23:42
Za razliko od večine vas, ki ste bili danes v MB, sem se sam "sprehajal" po Wachau v Avstriji.
Tam sem bil prvič, pa še to samo zato, ker so to organizirali v naši firmi, saj sicer za ta maraton mogoče sploh ne bi vedel.
O mojem teku
Prijavil sem se na polovičko. Zadnji vzpodbudni treningi in najave o lepem ravninskem teku, so me navdajale z optimizmom, da se lahko danes nadejam svojemu novemu najboljšemu rezultatu na polmaratonu. V prvi polovici teka je res kazalo tako, a kaj ko druga polovica ni bila niti približno takšna, kot sem si jo želel, pač pa kar veliko slabša od prve. Končal sem s časom 2:10 daleč od pričakovanega. Bolj kot razmišljam, bolj se mi zdi, da je edini razlog za to ta, da sem se precenil in si postavil preveč optimističen cilj. Tako sem prvo polovico tekel očitno prehitro, čeprav sem se ob tem zelo dobro počutil, a je kot kaže vseeno pustilo posledice, ki so v drugi polovici neusmiljeno naredile svoje. Upam, da sem se danes spet nekaj naučil in da bo že na LM bolje.
O organizaciji
Tu moram uporabiti samo superlative, kajti vse je potekalo tako kot mora. Sam tek je z logističnega vidika malo zahtevnejši za organizacijo, saj se štarta na enem koncu in konča na drugem. Tekači se zberejo na cilju, potem pa jih organizator z ob prijavi določenimi prevoznimi sredstvi (avtobus in vlak) prepelje na 10, 21 in 42 km oddaljena štartna mesta. Nekateri (predvsem domačini) so se pripeljali tudi s trajektom preko Donave. Da pojasnim, celotna trasa (polovičke) poteka ob Donavi, ki je tam široka verjetno okoli 100m (prava mrcina, ogromno vode). Na strani kjer je bil štart je bilo že veliko nas ostalih tekačev, zato so se tisti domačini, ki to poznajo pripeljali raje na drugo stran Donave, čez njo pa s trajektom, ki pristaja prav zraven štartnega mesta. Skratka transport je deloval brezhibno. Dobro so organizirali tudi odlaganje oblačil v katerih smo se ogrevali. V vrečki, ki smo jo dobili ob prijavi, je bila dodatna praktična vrečka za oblačila, na njej pa je bila nalepka z imenom in štartno številko tekača. Vanjo smo dali oblačila in vrečko potem odložili na ustrezen avtobus (označeni so bili s številkami, tako da je vsak vedel kam mora vrečko odložiti in kje jo bo na cilju lahko našel). Avtobusi so 10 minut pred štartom odpeljali in vrečke so nas čakale, ko smo prišli v cilj.
Proga je zelo lepa, ravninska in ima v skupni dolžini celo nekaj 10m padca, tako da je hitra in primerna za dobre rezultate. Zanimiva je tudi okolica, saj so na levi strani ves čas grički polni vinogradov, na desni strani pa mogočna Donava. In ko je še vreme takšno kot danes (pred štartom še nekaj oblakov, kasneje pa jasno in 18 stopinj) lahko govorimo že kar o idealnih pogojih.
Okrepčevalnic je bilo dovolj (na 2,5 do 3 km), ponujali so vodo, kolo, športne napitke, banane, pomaranče, jabolka, in gele. Zanimivo mi je bilo, da je bila na vseh okrepčevalnicah kot prva postavljena stojnica z napitki, ki so si jih nekateri tekači pripravili sami in so ji tam čakali. Ob vsaki mizi je stal tudi na visokem drogu obešen napis kaj pri kateri stojnici ponujajo, tako da se je vsak lahko res ustavil tam, kjer so imeli tisto kaj je želel in ni bilo treba iskati ali spraševati.
Dovolj je bilo tudi Wc-jev, čeprav se morda kdo z mano ne bi strinjal. Zraven štarta, kjer je bilo postavljenih 8 tistih modrih kabin, sem videl dolgo vrsto tekačev in tekačic, ki so se nervozno prestopali in čakali na olajšanje, le približno 30m naprej, pa je bil že nov paket kabin, kjer ni bilo nobene gneče in prav tako še naslednjih 30m naprej, kjer sem bil seveda takoj na vrsti.
Skratka tek je bil zelo dobro organiziran in se ga bom z veseljem še kdaj udeležil, razen če se ne bo datumsko tudi v prihodnje pokrival z MB maratonom kot danes in bom morda raje zavil tja. MB ima vendarle eno veliko prednost - bližje je.
Tam sem bil prvič, pa še to samo zato, ker so to organizirali v naši firmi, saj sicer za ta maraton mogoče sploh ne bi vedel.
O mojem teku
Prijavil sem se na polovičko. Zadnji vzpodbudni treningi in najave o lepem ravninskem teku, so me navdajale z optimizmom, da se lahko danes nadejam svojemu novemu najboljšemu rezultatu na polmaratonu. V prvi polovici teka je res kazalo tako, a kaj ko druga polovica ni bila niti približno takšna, kot sem si jo želel, pač pa kar veliko slabša od prve. Končal sem s časom 2:10 daleč od pričakovanega. Bolj kot razmišljam, bolj se mi zdi, da je edini razlog za to ta, da sem se precenil in si postavil preveč optimističen cilj. Tako sem prvo polovico tekel očitno prehitro, čeprav sem se ob tem zelo dobro počutil, a je kot kaže vseeno pustilo posledice, ki so v drugi polovici neusmiljeno naredile svoje. Upam, da sem se danes spet nekaj naučil in da bo že na LM bolje.
O organizaciji
Tu moram uporabiti samo superlative, kajti vse je potekalo tako kot mora. Sam tek je z logističnega vidika malo zahtevnejši za organizacijo, saj se štarta na enem koncu in konča na drugem. Tekači se zberejo na cilju, potem pa jih organizator z ob prijavi določenimi prevoznimi sredstvi (avtobus in vlak) prepelje na 10, 21 in 42 km oddaljena štartna mesta. Nekateri (predvsem domačini) so se pripeljali tudi s trajektom preko Donave. Da pojasnim, celotna trasa (polovičke) poteka ob Donavi, ki je tam široka verjetno okoli 100m (prava mrcina, ogromno vode). Na strani kjer je bil štart je bilo že veliko nas ostalih tekačev, zato so se tisti domačini, ki to poznajo pripeljali raje na drugo stran Donave, čez njo pa s trajektom, ki pristaja prav zraven štartnega mesta. Skratka transport je deloval brezhibno. Dobro so organizirali tudi odlaganje oblačil v katerih smo se ogrevali. V vrečki, ki smo jo dobili ob prijavi, je bila dodatna praktična vrečka za oblačila, na njej pa je bila nalepka z imenom in štartno številko tekača. Vanjo smo dali oblačila in vrečko potem odložili na ustrezen avtobus (označeni so bili s številkami, tako da je vsak vedel kam mora vrečko odložiti in kje jo bo na cilju lahko našel). Avtobusi so 10 minut pred štartom odpeljali in vrečke so nas čakale, ko smo prišli v cilj.
Proga je zelo lepa, ravninska in ima v skupni dolžini celo nekaj 10m padca, tako da je hitra in primerna za dobre rezultate. Zanimiva je tudi okolica, saj so na levi strani ves čas grički polni vinogradov, na desni strani pa mogočna Donava. In ko je še vreme takšno kot danes (pred štartom še nekaj oblakov, kasneje pa jasno in 18 stopinj) lahko govorimo že kar o idealnih pogojih.
Okrepčevalnic je bilo dovolj (na 2,5 do 3 km), ponujali so vodo, kolo, športne napitke, banane, pomaranče, jabolka, in gele. Zanimivo mi je bilo, da je bila na vseh okrepčevalnicah kot prva postavljena stojnica z napitki, ki so si jih nekateri tekači pripravili sami in so ji tam čakali. Ob vsaki mizi je stal tudi na visokem drogu obešen napis kaj pri kateri stojnici ponujajo, tako da se je vsak lahko res ustavil tam, kjer so imeli tisto kaj je želel in ni bilo treba iskati ali spraševati.
Dovolj je bilo tudi Wc-jev, čeprav se morda kdo z mano ne bi strinjal. Zraven štarta, kjer je bilo postavljenih 8 tistih modrih kabin, sem videl dolgo vrsto tekačev in tekačic, ki so se nervozno prestopali in čakali na olajšanje, le približno 30m naprej, pa je bil že nov paket kabin, kjer ni bilo nobene gneče in prav tako še naslednjih 30m naprej, kjer sem bil seveda takoj na vrsti.
Skratka tek je bil zelo dobro organiziran in se ga bom z veseljem še kdaj udeležil, razen če se ne bo datumsko tudi v prihodnje pokrival z MB maratonom kot danes in bom morda raje zavil tja. MB ima vendarle eno veliko prednost - bližje je.