Še moje poročilo.
Prvič sem te štenge sploh videla od blizu.
Me je ena gospa na začetku posvarila, da je tek na te štenge hujše trpljenje kot pa laufat maraton.

Razlika je samo v tem, da je trpljenje krajše.

No, nisem ji čisto verjela, kasneje pa se je izkazalo, da je gospa imela še kako prav.

Po slikah sodeč se vidi, da smo se na štartu pognali, kot bi tekli na 60m po ravnem in ne po 455 štengah z 60m višinci.
No, do polovice še je šlo, preskakovanje po dve, vmes po eno, potem pa kriza.....noge vedno težje, težava z ravnotežjem,

....zadnjo strmino sem že po vseh štirih hodla, ja znajt se je treba.....

V cilju se je bilo treba malo dol vsest, (sicer stati niti nisem mogla) in občudovat Maribor od zgoraj. Ko sem pomislila da še moram po isti poti dol

sem se spraševala zakaj g. Kangler še ni gondole na Kalvarijo naredil? uuu....no, po kakšnih 5 min. je spet šlo in pot navzdol je bila ob navijanju ostalim tekačem "solidna".
Pohvaliti moram organizacijo, za 0 štartnine je bilo vse kot je treba.
Čestitke Dejanu za novi rekord proge z neverjetnim časom!
Marjetka, hvala za slike.

Vreme, čestitke da si se spopadel z temi štengami, uvrstitev in čas pa nista pomembna!
in.......nočete vedet kako me danes noge bolijo