1. JAMSKI TEK RAKOVEGA ŠKOCJANA, 19.09.2004
OdgovorObjavljeno:19 Sep 2004, 18:34
Pozdravljeni ljubitelji kač, khm, torej ljubitelji teka!
Danes se je v Rakovem Škocjanu zbralo zbralo takole na oko dobrih petdeset tekačev.
Jutro je bilo hladno, vendar je bilo vreme za tek idealno.
Razdalji sta bili dve oz. ena proga, ki smo jo mnogi pretekli dvakrat.
Še pred štartom sem se razveselil Staše in njenega Simona, spoznal sem tudi Panta Rheia in njegovo družinico, pa Bosina tudi, Žulja nisem lociral, z Ahilesom pa sva že stara znanca.
Od navedenih smo tekli Bosin, Ahiles, PantaRheieva žena (a si Karmen? mi je ušlo iz glave
) in nous de modestie.
Trasa proge je prisrčna, bolj ravninska kot ne, vsebuje le en omembe vreden cca 600 meterski klanec, ostalo pa je ravnina oz. blagi vzponi ali spusti. Pripombe so letele le na ovinek, ki so ga organizatorji speljali s ceste v gozd, da so pridobili dodatno metražo proge. Na tistem odseku je bilo malo tekačev, ki so dejansko tekli, saj je bilo veliko kamenja in drevesnih korenin, proti katerim je trasa krosa v Poviru kot kak balinplac.
Je pa res, da smo tako tekli tudi čez mali naravni most.
Imam še eno kritiko in sicer na račun razdalje. Mnogi so menili, da bi bilo bolje, če bi bil tek naprej po gozdni poti in bi bil deklariran na 5 in 10 km, kot pa da so lovili tiste metre za 6 in 12 km, ki jih tako ali tako niso ujeli.
Tekel sem 49:40, torej tempo 4:08, ki ga niti slučajno nisem sposoben teči
, bolj realna je ocena, da je bila celotna proga (dva kroga) dolga takole med brati maksimalno 11 km (tempo 4:30 bi bilo realno
), kar smo soglasno izmodrovali domačini na analizi po tekmi.
Začudile so me tudi kategorije tekačev in tekačic - le dve: pod in nad 30 let. Medalj pa niso dobili le zmagovalci po kategorijah pač pa tudi vsak tekač.
Po teku so nas pogostili z divjačinskim golažem in poskrbeli za živo glasbo.
Opazil sem, da PanthaRei dobro poje
Kmalu po podelitvi pa smo "morali" domov na nedeljska kosila
Če potegnem črto je bil to prijeten tek, na katerega se splača priti tudi drugo leto.
Danes se je v Rakovem Škocjanu zbralo zbralo takole na oko dobrih petdeset tekačev.
Jutro je bilo hladno, vendar je bilo vreme za tek idealno.
Razdalji sta bili dve oz. ena proga, ki smo jo mnogi pretekli dvakrat.
Še pred štartom sem se razveselil Staše in njenega Simona, spoznal sem tudi Panta Rheia in njegovo družinico, pa Bosina tudi, Žulja nisem lociral, z Ahilesom pa sva že stara znanca.
Od navedenih smo tekli Bosin, Ahiles, PantaRheieva žena (a si Karmen? mi je ušlo iz glave



Trasa proge je prisrčna, bolj ravninska kot ne, vsebuje le en omembe vreden cca 600 meterski klanec, ostalo pa je ravnina oz. blagi vzponi ali spusti. Pripombe so letele le na ovinek, ki so ga organizatorji speljali s ceste v gozd, da so pridobili dodatno metražo proge. Na tistem odseku je bilo malo tekačev, ki so dejansko tekli, saj je bilo veliko kamenja in drevesnih korenin, proti katerim je trasa krosa v Poviru kot kak balinplac.
Je pa res, da smo tako tekli tudi čez mali naravni most.
Imam še eno kritiko in sicer na račun razdalje. Mnogi so menili, da bi bilo bolje, če bi bil tek naprej po gozdni poti in bi bil deklariran na 5 in 10 km, kot pa da so lovili tiste metre za 6 in 12 km, ki jih tako ali tako niso ujeli.
Tekel sem 49:40, torej tempo 4:08, ki ga niti slučajno nisem sposoben teči


Začudile so me tudi kategorije tekačev in tekačic - le dve: pod in nad 30 let. Medalj pa niso dobili le zmagovalci po kategorijah pač pa tudi vsak tekač.
Po teku so nas pogostili z divjačinskim golažem in poskrbeli za živo glasbo.
Opazil sem, da PanthaRei dobro poje



Kmalu po podelitvi pa smo "morali" domov na nedeljska kosila

Če potegnem črto je bil to prijeten tek, na katerega se splača priti tudi drugo leto.