Medeja 2011 - poročilo
OdgovorObjavljeno:16 Jan 2011, 20:22
No, prav, bom pa jaz začela.
Uf, saj komaj verjamem.
No, pa začnimo na začetku. Prihod v Medejo povsem po planu (hvala Matjažu za varno in prijetno vožnjo, med katero sem zaradi pomanjkanja spanja ponoči - razlog glavobol - uspela celo zadremati), tam pa najprej negativno presenečenje: nobenega obljubljenega sonca in prijetnih temperatur, pač pa megla in mraz.
No ja ... pred startom nas je pač zeblo, vsaj mene, na progi pa to pozabiš.
Moje želje in cilji pred tekom. Vedela sem, da sem pripravljena na osebni rekord (se pravi, bolje od 1:52:44), vendar o tem nisem hotela preveč govoriti, ker pri polmaratonu nikoli ne veš. Potihem je bila želja teči okrog 1:50, na kaj več si pa nisem upala niti pomisliti.
Na poti sem se zmenila s Tomažem77, da bova skupaj tekla v tempu za želen rezultat 1:50. Tako da sva startala skupaj in z nama še Rosi.
Startamo, povsem po občutku Tomaža za tempo (njegove besede: "ne gledam na uro, ti tudi ne glej, vem samo, da bomo v tem tempu končali v času 1:50"). Meni se je sicer zdelo, da smo začeli nekoliko prehitro, a sem rekla, da dokler bo šlo, bo šlo, potem bom pa vsaj imela nekaj rezerve, če oziroma ko me bo zvilo.
Prvo kilometrsko oznako sem videla šele na 3 km. In takrat tudi prvič pogledala na uro.
"Kaj sta nora?! A vidva vesta, da tečemo pod 5'00/km?!"
Onadva pa nič, razen tega, da mi Tomaž "prepove" gledati na uro, češ naj samo sledim njegovemu tempu. Prav, ampak na 10 km pa bom pogledala na uro, si izprosim. In res sem naslednjič pogledala na uro šele pri tabli 10 km - in nisem mogla verjeti svojim očem. Pa saj to je pod 50 minut! Nisem si mislila, da sploh lahko tečem 10 km v tem tempu, kaj šele na polmaratonski tekmi!
Malo za šalo sem takrat rekla, da zdaj lahko tudi zabušavam do cilja, ker sem čisto nepričakovano enega od svojih ciljev že izpolnila, to je nov osebni rekord na 10 km (49:35; prej 51:09). Kar mi seveda nista dovolila, pa saj tudi nisem mislila resno.
In vse do konca res nisem več gledala na uro, edino na kilometrskih oznakah sem pritiskala "lap" za kasnejšo analizo. V zadnjih km mi je ostalo še dovolj moči, tako da mi je celo uspelo še malo pospeševati. V cilju pa popolno presenečenje: čas 1:45:20!
Osebni rekord na polmaratonu izboljšan za več kot 7 minut, osebni rekord na 10 km pa za več kot minuto in pol - če je le bila ta tabla pravilno postavljena.
Ni kaj, kar težko verjamem, da nisem samo sanjala ...
Pot nazaj tudi zanimiva, za nagrado sem nekaj malega zapravila za tekaške cunje v Palmanovi.
Uf, saj komaj verjamem.
No, pa začnimo na začetku. Prihod v Medejo povsem po planu (hvala Matjažu za varno in prijetno vožnjo, med katero sem zaradi pomanjkanja spanja ponoči - razlog glavobol - uspela celo zadremati), tam pa najprej negativno presenečenje: nobenega obljubljenega sonca in prijetnih temperatur, pač pa megla in mraz.
No ja ... pred startom nas je pač zeblo, vsaj mene, na progi pa to pozabiš.
Moje želje in cilji pred tekom. Vedela sem, da sem pripravljena na osebni rekord (se pravi, bolje od 1:52:44), vendar o tem nisem hotela preveč govoriti, ker pri polmaratonu nikoli ne veš. Potihem je bila želja teči okrog 1:50, na kaj več si pa nisem upala niti pomisliti.
Na poti sem se zmenila s Tomažem77, da bova skupaj tekla v tempu za želen rezultat 1:50. Tako da sva startala skupaj in z nama še Rosi.
Startamo, povsem po občutku Tomaža za tempo (njegove besede: "ne gledam na uro, ti tudi ne glej, vem samo, da bomo v tem tempu končali v času 1:50"). Meni se je sicer zdelo, da smo začeli nekoliko prehitro, a sem rekla, da dokler bo šlo, bo šlo, potem bom pa vsaj imela nekaj rezerve, če oziroma ko me bo zvilo.
Prvo kilometrsko oznako sem videla šele na 3 km. In takrat tudi prvič pogledala na uro.
"Kaj sta nora?! A vidva vesta, da tečemo pod 5'00/km?!"
Onadva pa nič, razen tega, da mi Tomaž "prepove" gledati na uro, češ naj samo sledim njegovemu tempu. Prav, ampak na 10 km pa bom pogledala na uro, si izprosim. In res sem naslednjič pogledala na uro šele pri tabli 10 km - in nisem mogla verjeti svojim očem. Pa saj to je pod 50 minut! Nisem si mislila, da sploh lahko tečem 10 km v tem tempu, kaj šele na polmaratonski tekmi!
Malo za šalo sem takrat rekla, da zdaj lahko tudi zabušavam do cilja, ker sem čisto nepričakovano enega od svojih ciljev že izpolnila, to je nov osebni rekord na 10 km (49:35; prej 51:09). Kar mi seveda nista dovolila, pa saj tudi nisem mislila resno.
In vse do konca res nisem več gledala na uro, edino na kilometrskih oznakah sem pritiskala "lap" za kasnejšo analizo. V zadnjih km mi je ostalo še dovolj moči, tako da mi je celo uspelo še malo pospeševati. V cilju pa popolno presenečenje: čas 1:45:20!
Osebni rekord na polmaratonu izboljšan za več kot 7 minut, osebni rekord na 10 km pa za več kot minuto in pol - če je le bila ta tabla pravilno postavljena.
Ni kaj, kar težko verjamem, da nisem samo sanjala ...
Pot nazaj tudi zanimiva, za nagrado sem nekaj malega zapravila za tekaške cunje v Palmanovi.
Na to gotovo nisi pomislila 
), v klepetu z že standardnimi sotekači Savotom in Jano 
.
