Juriš na Dovško babo - poročilo
OdgovorObjavljeno:18 Jul 2011, 08:02
Čeprav ni bilo prav veliko tekačev na tej prireditvi (mislim da 32) pa vseeno sama organizacija prireditve zasluži, da sem odprl tole temo.
Kot že rečeno je bila prireditev organizirana fenomenalno (meni osebno letos najboljše). Vse je bilo v stilu okolja kjer je bil tek. V vrečki za štartnino smo dobili super domače piškote zavite v prtiček (štartnina je bila 9€). Zraven še nekaj malenkosti in bon za prehrano po teku. Štart teka točen, proga lepo označena. Sicer je bila proga dolga 5800m z 450višinskimi metri. Cilj je bil na planini še kar precej pod vrhom Dovške babe. Proga je potekala po makedamski cesti. V cilju so nas čakali priboljški (domači piškoti različnih vrst, lubenica, napitki...). Na cilj so nam tudi dostavili opremo, tako da si se lahko suh spustil nazaj v dolino kjer je bilo ravno pri štartnem prostoru (na sredi Dovjega) v gostilnici super malica (golaž) zraven pa za popit domači bezgov sirup
. Takoj po malici pa smo se odpeljali v Mojstrano k planinskemu muzeju , kjer je bila podelitev in naprej veselica. Nagrade za najboljše in nagrade za izžrebance so resnično bogate, sploh za gorenjski konec, kjer večinoma dobiš samo kovano medaljico. Tukaj so bile tudi medalje nekaj posebnega. Naredila jih je domačinka, mislim da iz fimo mase (osebno moja najlepša medalja).
Ta tek mi bo ostal v spominu tudi po tem, da je bil moj prvi gorski tek.
Mislim, da je vredno si ga zapisati v koledarček za leto 2012!!
LP
Kot že rečeno je bila prireditev organizirana fenomenalno (meni osebno letos najboljše). Vse je bilo v stilu okolja kjer je bil tek. V vrečki za štartnino smo dobili super domače piškote zavite v prtiček (štartnina je bila 9€). Zraven še nekaj malenkosti in bon za prehrano po teku. Štart teka točen, proga lepo označena. Sicer je bila proga dolga 5800m z 450višinskimi metri. Cilj je bil na planini še kar precej pod vrhom Dovške babe. Proga je potekala po makedamski cesti. V cilju so nas čakali priboljški (domači piškoti različnih vrst, lubenica, napitki...). Na cilj so nam tudi dostavili opremo, tako da si se lahko suh spustil nazaj v dolino kjer je bilo ravno pri štartnem prostoru (na sredi Dovjega) v gostilnici super malica (golaž) zraven pa za popit domači bezgov sirup
. Takoj po malici pa smo se odpeljali v Mojstrano k planinskemu muzeju , kjer je bila podelitev in naprej veselica. Nagrade za najboljše in nagrade za izžrebance so resnično bogate, sploh za gorenjski konec, kjer večinoma dobiš samo kovano medaljico. Tukaj so bile tudi medalje nekaj posebnega. Naredila jih je domačinka, mislim da iz fimo mase (osebno moja najlepša medalja). Ta tek mi bo ostal v spominu tudi po tem, da je bil moj prvi gorski tek.
Mislim, da je vredno si ga zapisati v koledarček za leto 2012!!
LP