Hojla!
Uf, trebuh boli od smejalnih mišic, celoten občutek je fin, le glava deluje danes nekoliko votla - verjetno je nizek pritisk zunaj
Hja, najprej ena velika zahvala Boštjanu zato, da me je nahecal, da sva tole speljala. Ima en tak poseben očetovski nagon - je tako lepo skrbel zame in zato, kako naj zadevo speljem, sem samo copipejstala njegove zamisli
Tako da... gre zahvala za izpeljavo včerajšnjega večera predvsem njemu!!!
Uf, sem si pravkar izborila pri šefu, da grem po malci domov!
Lahko bi se mu zlagala, da me boli glava, pa sem se kar na Dušana izgovorila... Je rekel: Ja pa naj bo, samo da delo ne bo trpelo.
No, skratka, Dušanovo predavanje je bilo enkratno! Fotografije (avtor Fevžar) neverjetne, res čudoviti motivi, barvni kontrasti... Najdaljša ravna cesta na svetu, nekje v Avstralski puščavi, naokrog samo skale, pesek in nizko bodičevje, po sredini neskončna cesta, na njej pa Dušan. Kar se tiče fotografij meni do sedaj zagotovo ena najboljših diaprojekcij do sedaj!
Potem pa spremni govor, z ravno prav kančka humorja, samoironije, zanimivimi informacijami, svojo filozofijo... Aja, Dušan ima tako tehniko teka zato, ker je nosil walkman dolga leta v eno roki, pa se mu je povesila!
Le prehitro so šle fotke naprej, jaz bi kar zrla vanje v nedogled. Ni kaj, bo treba res ponoviti! Sam Runnerju bomo dal prej pomirjevalo. Ma ne, tako pristen si bil, kot en otroček... Predstavljajte si ga, kako se prisede, povesi glavo, pogleda Dušana v oči, in z nežnim, a prodornim balkanskim melosom pravi: "Dušan, ti si bil meni legenda že od vedno. Jaz sem prebral tvojo knjigo, spremljal vse tvoje podvige... In veš kaj se mi potem zgodi... Ko sem zaprosil za državljanstvo in sem moral delat izpit iz jezika, sem dobil vprašanje, kdo je Dušan Mravlje. Jaz bi jim lahko govoril v nedogled..." Smo kar vsi mal rosne učke dobili:)
Sicer pa smo bili on-the-spot še ne vem do kdaj. Aja, do danes se še spomnim, ker je Dušan ugotovil malo čez polnoč, da je že zaje... dan. Tos e spomnim. Pa spomnim se tudi to, da smo ob šanku morali izprazniti Boštjanovo darilo TFja - 4 litre refoška. No, 2 litra smo ga že prej, 2 pa tik pred odhodom: Aleš, Primož, Simon, Boštjan in Dušan. Jaz sem pa nadaljevala z aperativi. Ajajajaja! Pa men sploh ni všeč pit!
Je bila kriva LUNA!!! Zagotovo.
No, ko smo pokončali še zadnji dcl refoška in pojedli še zadnje grisine, Boštjan spil še zadnje 2 dcl radenske, smo potem počasi res šli. Simon ni hotel, da bi peljala jaz, ker ga je skrbelo, da bi mu bilo slabo:) Aleško se je ustavil še v Logatcu na kofetku. Smo imeli analizo
Sicer sem pa prejela sms od Boštjana ob 00 42; HE HE... NA VRHNIKI SO NAJU USTALILI KONUROA (?) ALKOHOLA. PA SE PELJEVA NAPREJ. Ja, menda je treba pihat skozi gornjo prepono.
Pol pa še ob 1 30: ZDEJ JEVA MARMELADO U NJEGOV GARAŽ IN GRUNTAVA, KAKO GREVA PLESAT NA SONCE. KWA JE BLO DOBR!
No, me veseli, da vama je bilo fino. Sta obljubila, da izvedemo še kakšen skupen tek okrog Brda z analizo pri Dežmanu.