Treking 100 km po Slovenskih goricah
Ob telefonske pogovoru s Semjulom pade pripomba, da imava še na dolg 100 km treking, dogovorjen v preteklosti, in sicer da opraviva s Šentiljsko planinsko potjo in Potjo po svečinskih goricah v enem dnevu. Leon pravi, da seveda vreme mora biti lepo in tako ves teden zasledujeva vremensko napoved, ki govori v prid trekinga.
https://lh5.googleusercontent.com/-d2rt ... 7+crop.jpgOb 1:50 startava pri Fifoltu v Sp. Kungoti na začetku Poti po svečinskih goricah. Po počasi se vzenjajoči poti po 10 km prispeva na vrh Brloge, ki je stična točka med Svečinsko in Šentiljksko potjo.
https://lh3.googleusercontent.com/-sITK ... 8+crop.jpgPreko vinogradov ob avstrijski meji naju že lovijo prve kaplje. Na skrinjici s štampiljko na gradišču je že na debelo stala voda. Gozdne veje naju ščitijo pred dežjem. Na Ceršaku že dvakrat postojiva in vedriva, da mine najhujši naliv. Presenečena ugotoviva, da nevarnega psa Arija ni. Ob Brodu na Muri zaslediva nov osvetljen pano.
https://lh6.googleusercontent.com/-EuD0 ... G_1554.JPGNadaljujeva ob Muri. Preseneti naju električni pastir s pripisom »nevaren bik«, ki je zapiral pot proti kmetiji Sirk. Zmuzneva se pod žicami in pobereva kontrolno točko.
https://lh5.googleusercontent.com/-4jux ... 6+crop.jpgDoma sem vzel dva stara dnevnika, ki sta nekaj štampiljk že imela odtisnjeni, tako tudi Sirkova in kar nadaljujeva proti Muri. Pot je zaraščena. Visoke trave in bujna podrast, ki se je prebijala skozi sušno poletje, tokrat prepojena z vodo, tolče vse do pasu, mokroto pa dopolnjujejo topli pozdravi kopriv.
https://lh3.googleusercontent.com/-oiAT ... +izrez.jpgTik preden zapustiva obrežje Mure, se pred jaso še za dalj časa zadrživa v zavetju gozda in vedriva. Nič ne pomaga, deževati ne preneha in poženeva naprej.
https://lh4.googleusercontent.com/-H-Oc ... G_1562.JPGPot je polna sadne panorame, predvsem nasadi jablan, sliv, večkrat tudi breskev. Vinogradov seveda ne omenjam, ker grozdje še ni zrelo. Na Zg. Velki naju iz terase bifeja začudeno pozdravljajo domačini. Vsa premočena zavijeva v trgovino, da dopolniva zaloge vode in spijeva pivce, zraven pa sendvič iz nahrbtnika. V trgovini Leon nasmeji obiskovalce, ko pove, da bo vsak čas nehalo deževati. Kreneva naprej z novimi močmi. Kot bi trenil sva na Vranjem vrhu, kjer se postavi vprašanje, zakaj do Lovskega doma, saj imava žig odtisnjen. Zakaj pa ne?
https://lh3.googleusercontent.com/-5qWa ... G_1566.JPGLeon potegne iz nahrbtnika fujnštrc (recept: 4 vrste moke, poudarek na piri, koruzni moki in nekaj bele ostre + gladke, na tanko narezana slanina, koščki rdeče paprike, dobra volja, pomešano s 4 jajčki. Popečeno, dokler se dobra volja ne razleze po vsej masi, da rahlo zahrustlja). Pojeva vsak enega in glej ga vraga, kako je letelo naprej. Pri Gaubeju sva ima vnaprej dogovorjeno juho z nudlci. Ker je kapljalo od naju, nama prijazna šefica tačas v sušilcu posuši majici in še nekaj garderobe. Rajko nama pove, da v roku ene ure uredi, da preneha deževati. V resnici se je trudil dlje časa.
https://lh6.googleusercontent.com/-bgi6 ... 0+crop.jpgSpijeva deci in dalje. Tik pred Brlogo zares preneha deževati. Do vrha sva se že navidezno posušila. V copatih je stala voda in po poti je kar žvekalo. Tako zaključiva celo Šentiljsko in čas je za nadaljevanje po Svečinski.
https://lh6.googleusercontent.com/-9QHv ... 3+crop.jpgKot bi trenil se odpre pogled iz Plačkega vrha v okoliško meglo. Leon si poišče bližnjo vikendico, kjer si zamenja zokne. Jaz sem ta trenutek šparal za kasneje.
https://lh4.googleusercontent.com/-vKzF ... G_1577.JPGSpust iz Plačkega vrha, pot ob meji in že se pojavi vsa lepota okolice Vreznerjeve domačije, kjer je, ne spomnim se koliko, ograjenega naravnega okolja, kjer zasužnjujejo divjad. Kratek počitek je dobro del.
https://lh6.googleusercontent.com/-lOL6 ... 2+crop.jpgPot gre naprej preko Kopice, Svečine, naprej po grebenu (kjer se treba potem naprej vrniti nazaj) in ta pot nas pripelje do Dreisiebnerja. Kljub vedenju, da se je treba spustiti med vinogradi v globel in se nato povzpeti do kmetije na drugi strani, je bila pot po avstrijski strani veliko lepša, saj ni bilo treba gaziti blatnega vinograda. Na avstrijski strani preseneti napis na hišni številki, ki poimenuje ulico nekako v tem smislu »Hertz strasse« ki takoj spomni na znameniti srček, oblikovan iz ceste skozi Dreisiebnerjev vinigrad. Malo odmora, tokrat tudi jaz zamenjam nogavice in kmalu naprej.
https://lh6.googleusercontent.com/-cIwN ... 1+crop.jpgSprva se pot pretežno spušča in kaj kmalu smo pri Polcu. Ravno vrti neke dobrote na žaru in hitro je padla beseda o današnjem dnevu. Da ne bi nekaj na suho govorili, je ponudil pivce, ki je kaj kmalu je bilo treba naprej.
https://lh5.googleusercontent.com/-SDZ4 ... 7+crop.jpgGarmin, ki bi naj imel avtonomije 20 ur, je crknil. Pot gre naprej do Zg. Kungote mimo cerkve Sv. Kunigunde in namesto naprej v desno, v levo na kavo v gostilno Denk. Obujanje spominov, ko sem v Kungoti začel delati na pošti pred 32 leti, je vnesel kar nekaj mladostne energije za nadaljevanje poti. Ostalo je še zelo malo svetlega dne. Iz Kungote se pot iz Slovenskig goric obrne na Kozjak. Težko je bilo najti zaraščeno pot. Če ne bi vedel točno kje iskati, je ne bi našel. Precej vzpona za zadnjo kontrolno točko in v temi še odtis štampiljke pri Brunčeku. Nadaljevanje po temnem Kozjaku je bilo precej adrenalinsko, dokler se ni cesta zravnala po Murngrabnu in še zadnji kilometer do Fifoltke. Če se prav spominjam, je bila ura 21:20.
Vse je bilo čudovito, družba zabavna, narava krasna, vreme je bilo lepo, le škoda, da je 9 ur deževalo.
..da ni bil kje pod kapjo, mu ni bilo po dežju lajt za dvema norcema. 
