Spoznavanje SPP
OdgovorObjavljeno:03 Jun 2014, 21:34
V letošnjem letu sem dala nekako na stran udeležbo na tekaških prireditvah z izjemo večurnih vzdržljivostnih preizkušenj.Že v lanskem letu sem si zadala cilj, spoznati SPP, ki pa sem ga začela uresničevati v petek, 30.5.2014 ob 19h, v družbi Ninđe.
Start pri tabli v Radvanjah, cilja za vsak slučaj dva, na koncu potrjen tretji
.
Pri vzponu na Mariborsko kočo sva morala kar dobro iskati markacije, veliko dreves je poškodoval žledolom. Razgled je bil fantastičen, čas soliden (1:31), razpoloženje na višku. Nadaljevala sva v tekaškem koraku, tempo ženski primeren
.
Pri Ruški koči ob 21:17, osvežitev s pohorsko vodo, oborožitev z nočno opremo in naprej s še večjo vnemo .Vseskozi sva regljala, si zastavljala nove projekte in cilje, pot je tekla kot po maslu, na trenutke je popihal močnejši veter, naredila se je zvezdnata noč-fantazija. Na Klopnem vrhu še v petek 23:15, požirki vode iz matere narave, koča na Pesku ob 00:25.
Sledil je krajši postanek, razočaranje, ker žiga ni zunaj in ker je bila noč dokaj hladna, hitro naprej. Vmes še skok na razgledni stolp in ogled jezera z lučkami, Ribniška koča ob 2:42.
Pred vrati zopet krajša pavza, malo energije v obliki ploščic in najvišjemu vrhu Pohorja naproti. Tekla sva, kjer ni bilo vzponov, sicer pa se tudi nisva pretirano "gnala".
Grmovškov dom ob 3:42. Pri nadaljevanju sva prebudila spečo srnjad-najverjetneje-
ne vem, kdo se je bolj ustrašil, živali so tekle hitreje od naju .
Na vzhodu se je začela jutranja zarja, lučke so počasi postale nepotrebne. Nekje na poti proti Kremžarjevemu vrhu srečava Marka in prijatelja, ki sta že prav tako nekaj časa na poti. Malo si vzameva časa za razglede in ugotavljanje imen okoliških gričev..
Dom pod Kremžarjevim vrhom ob 5:40-oba zadovoljna. Sledil je dolg spust v dolino, v Slovenj Gradec prisopihala ob 6:30. Ker sva bila za kako okrepčilo v obliki juhe prerana, sva se ustavila v kavarnici, obnovila zaloge pijače, po dolgem času sem popila kavo in je šla dol . Smerokazi za Poštarski dom so naju usmerili naprej, asfalt je malce zoprn, a kljub temu že ob 8:30 pri domu. V koči je dišala po palačinkah in jabolčnem štrudlju, a najina želodčka sta bila polna. Pri vzponu na Uršljo me je prvič na poti za nekaj sekundic preletela kriza v obliki zatezanje v levi ritni mišici. Ampak se ne dam, malo vode in magnezija in je šlo vse do vrha-Uršlja ob 10:30.
Oba zadovoljna , prijetno utrujena in mogoče pikico zaspana, skleneva, da s spustom v Žerjav zaključiva prvi del spoznavanja SPP. To spoznavanje velja seveda zame, Nino jo je spoznaval lani.
Hvala Ninotu za družbo in hkrati prošnja za naprej....
Upam na njegov pogled in zapis najine poti
Lp Helena
Start pri tabli v Radvanjah, cilja za vsak slučaj dva, na koncu potrjen tretji
.Pri vzponu na Mariborsko kočo sva morala kar dobro iskati markacije, veliko dreves je poškodoval žledolom. Razgled je bil fantastičen, čas soliden (1:31), razpoloženje na višku. Nadaljevala sva v tekaškem koraku, tempo ženski primeren
.Pri Ruški koči ob 21:17, osvežitev s pohorsko vodo, oborožitev z nočno opremo in naprej s še večjo vnemo
.Vseskozi sva regljala, si zastavljala nove projekte in cilje, pot je tekla kot po maslu, na trenutke je popihal močnejši veter, naredila se je zvezdnata noč-fantazija. Na Klopnem vrhu še v petek 23:15, požirki vode iz matere narave, koča na Pesku ob 00:25.Sledil je krajši postanek, razočaranje, ker žiga ni zunaj in ker je bila noč dokaj hladna, hitro naprej. Vmes še skok na razgledni stolp in ogled jezera z lučkami, Ribniška koča ob 2:42.
Pred vrati zopet krajša pavza, malo energije v obliki ploščic in najvišjemu vrhu Pohorja naproti. Tekla sva, kjer ni bilo vzponov, sicer pa se tudi nisva pretirano "gnala".
Grmovškov dom ob 3:42. Pri nadaljevanju sva prebudila spečo srnjad-najverjetneje-
ne vem, kdo se je bolj ustrašil, živali so tekle hitreje od naju
.Na vzhodu se je začela jutranja zarja, lučke so počasi postale nepotrebne. Nekje na poti proti Kremžarjevemu vrhu srečava Marka in prijatelja, ki sta že prav tako nekaj časa na poti. Malo si vzameva časa za razglede in ugotavljanje imen okoliških gričev..
Dom pod Kremžarjevim vrhom ob 5:40-oba zadovoljna. Sledil je dolg spust v dolino, v Slovenj Gradec prisopihala ob 6:30. Ker sva bila za kako okrepčilo v obliki juhe prerana, sva se ustavila v kavarnici, obnovila zaloge pijače, po dolgem času sem popila kavo in je šla dol
. Smerokazi za Poštarski dom so naju usmerili naprej, asfalt je malce zoprn, a kljub temu že ob 8:30 pri domu. V koči je dišala po palačinkah in jabolčnem štrudlju, a najina želodčka sta bila polna. Pri vzponu na Uršljo me je prvič na poti za nekaj sekundic preletela kriza v obliki zatezanje v levi ritni mišici. Ampak se ne dam, malo vode in magnezija in je šlo vse do vrha-Uršlja ob 10:30.Oba zadovoljna , prijetno utrujena in mogoče pikico zaspana, skleneva, da s spustom v Žerjav zaključiva prvi del spoznavanja SPP. To spoznavanje velja seveda zame, Nino jo je spoznaval lani.
Hvala Ninotu za družbo in hkrati prošnja za naprej....
Upam na njegov pogled in zapis najine poti
Lp Helena
