Še ena Sežana je za nami. Vreme nas je kar ubogalo, razen na koncu teka, ko nas je zadnje tri kilometre hladil dež, zagrmelo pa ni, čeprav so grom napovedovali vsi, ki se ukvarjajo z vremenom. Dež je bil napovedovan ves teden vnaprej, pa je v nekaterih stvareh vseeno presenetil.
Občutek sem imel, da Sežana izgublja pomen in pomembnost, ki si jo je pridobila s preteklimi štirimi teki. Saj je sicer imela pozitivni naboj in vzdušje je bilo odlično, vendar je to bolj zasluga dobre volje tekačev, ki raje negativne stvari spregledajo in poudarjajo le pozitivne dogodke. V splošnem in globalno je Sežana še vedno pomemben tek, vendar če se bodo kiksi kot so bili današnji potencirali, potem je tek v nevarnosti, da počasi ponikne, kar bi bilo zelo škoda, saj nas mnoge na Sežano vežejo lepi spomini. Posebno za TF je Sežana odločilna, saj smo lani člani TF prvič prišli skupaj v večjem številu. Splošni vtis je sicer ugoden in še vedno vreden spomina, dobronamerno pa moram opozoriti na kar nekaj napak.
Mogoče bi začel s tem, da organizator ni pomislil prej na to ali je pozabil, da je tek padel ravno na Veliko noč, kar je doprineslo k temu, da je bilo kakšnih 500 tekačev manj kot bi jih bilo sicer. Sam start teka je bil nekoliko čuden, glasba iz zvočnikov (žal tudi danes preglasna) sploh ni prenehala, kar naenkrat je bil start kot so ugotovili nekateri celo nekoliko prezgodaj in nenadejano.
Potem smo tekli, reči je treba, da je bil bolj iz ozadja, kjer sem tekel, pogled na množico tekačev fantastičen, posebno na tistem delu, ko se cesta vzpenja na most. Po nekaj kilometrih sem srečal tri tekače, ki so nehali teči zaradi poškodbe in so sami krevsali nazaj proti startu. Moral bi se najti kakšen prevoz ali avto, da bi te tekače odpeljal na izhodišče ali jim celo nudil kakšno pomoč. Do Italije nisem videl nobenega rešilnega avtomobila. Lahko bi nekako pomagali tudi tekaču, ki je po osmih kilometrih opazil, da je pozabil čip, se vrnil na start in še enkrat pretekel progo. Bravo Polde!
Potem smo pritekli do prve okrepčevalnice v Lipici, ki pa to ni bila več. Od vse ponudbe tekočine je ostala samo mizica z nekaj praznimi kozarci, pijače in ljudi, ki bi jo nudili pa ni bilo nikjer. Samo velika količina odvrženih kozarcev in plastenk je še kazalo na delitev okrepčil in pijač. Pa ravno tisti, ki smo bili v ozadju bi najbolj potrebovali nekaj mokrega v ustih. Mimogrede, zakaj ne bi od okrepčevalnice naprej postavili kakšne velike vreče ali škatle, da bi tekači vanje metali prazne kozarce, da se ne bi valjali tekačem za njimi pod nogami. Nesmiselno je tudi deliti pijačo v pollitrskih plastenkah, ki se je jo odpije kakšen deci ali dva, ostalo pa se odvrže, tekači na začelju pa se dehidrirajo.
Moje mnenje je, da bi organizator razmislil o spremembi trase maratona iz Trebič do Orleka, kajti ta trasa je podobna krosu ali teku čez drn in strn, še več teku čez luže in jame, čez blato in kamne. Sicer ni nič narobe, samo takemu teku se ne reče maraton, ampak spomladanski kros. Mislim, da je okoli Lipice kar precej lepih, asfaltiranih cest, ki bi bolj ustrezale za organiziranje maratona kot italijanske serpentine proti Orleku. Tudi steza je preozka za večje število tekačev, ki ne morejo teči vštric ali se prehitevati. Pohvalno je, da je bila položena preproga na najbolj blatnem delu trase, vendar sta po njej hkrati tekla le po dva tekača vštric naenkrat.
Potem sem pritekel v cilj, za katerega se ni vedelo, kdaj je dejanski cilj, to je tisti, ki registrira čip. Ali je cilj pod rdečim lokom ali na zeleni preprogi ali na beli preprogi. Tekači ne vedo, kdaj naj se ustavijo. Lahko bi bil tudi kakšen pomočnik na cilju, ki bi tekačem pomagal sneti čipe z nog, saj so mnogi precej utrujeni v cilju in ga sami težko snamejo z noge. Brez vrnitve čipa ni darilne vreče, ki je bila ravno letos, ko je bil že ves teden napovedan dež, iz papirja. Še preden sem prišel z vrečko pod streho mi jo je dež zmočil in dobesedno razpadla mi je v rokah. V vrečki so bila razna darila, ki so sicer vredna, a obljubljenih majic ni bilo. Glede na reklame, ki so bile dane v vrečke, bi bila darilna vrečka lahko bolj napolnjena. Vendar to ni bistveno, saj se tekačem ne delajo skomine po darilih, ampak tako je bilo napovedovano in mnogi so bili razočarani nad vsebino vrečke.
Zaključna slovesnost je bila kratka in izvajalcem se je zelo mudilo podirati prizorišče v dvorani, tako da je bilo že skoraj vse pospravljeno, še preden so odšli zadnji tekači. Tudi ni bilo obljubljenega žrebanja 40 nagrad po koncu teka.
Na koncu moram povedati, da so to dobronamerne opazke in da bi bilo nam vsem žal za sežanskim tekom, ker ga imamo radi, če bi počasi poniknil. Vendar če ne bo poskrbljeno za tekače med tekmo, po tekmi pa pripravljen kakšen šov, potem bomo raje šli na tiste teke, ki so organizirani tudi za tekače, ne samo za sponzorje.
Sicer sem pa s svojim tekom zadovoljen, čeprav sem bil moker kot cerkvena miš.
In ko pridemo tja,smo komaj komaj nasli prostor za parkiranje,cimprej sem hotela vidit mojo staso,kako se pripravlja na start. 
ko smo prisli do tekmovalcev,se je ze na dalec videlo tiste bele majce z rdeco piko,na njej pa napis: 
