Da prehitim Valentino, ki je bila na tekmi zopet v ¨elementu¨.
Končno je moj nos v formi, da me pelje na take tekme, kjer res uživam. Tek s tradicijo in preverjenim ritualom, tako, da nima človek tu kaj dodat. Pred štartom brezhibna registracija, parkinga dovolj, vzpodbujanje spikerice, sod kavice. Točen štart, tradicionalno gospa s harmoniko, odlično označena in pokošena proga, dve okrepčevalnici (lahko bi bila še ena), ob progi vzpodbujanje Valentine in Maje, zgoraj pijača in odlična sadna kupa (dve porciji).
Na tekmi zbrana elita gorskih tekačev. Miran, Peter in Simon so zopet razturali. Kapo dol tudi Čufer Petru, ki je bil eden najstarejših na tekmi in ni do sedaj še nobene izpustil. Tudi v kategorijah ¨domačin¨ in ¨GRS¨ je viden član. Pogrešal sem Jožkota, da bi kakšno rekla.
Vse pohvale organizatorju tudi glede nagrade. Dobili smo lične klobuke, kar je zelo inovativna zadeva. Tudi štumfi ali gate so boljše kot majica, ki jih imam doma že za pet generacij
Graparji, dobro ste se odrezali in se drugo leto zopet vidimo.
