- 30 Jul 2018, 17:33
#360451
Valentina, carica! Upam, da ti posamezniki ne bodo vzeli volje za opravljanje tvoje neplačane obrti 
Carji so tudi tekmovalci, ki so v uri petindvajset, dveh urah, pa nekateri tudi treh, sposobni doseči vrh Grinte. Čeprav Dušan grozi, da bo z dvajsetim tekom zaključil, upam, da je to tista, o vreli juhi....
Nestrpno sem čakal ta dan, kot štiri občine, Istro, Krvavec, Storžič... in skoraj diplomiral v vremenskih znanostih, saj v hudo vročem dnevu tudi treniran mladec ne pride prav enostavno na vrh. No, na srečo se je kar izšlo, saj se z dobro poprejšnjo hidracijo sparini da vsaj malo zoperstavit. Kot vedno, me v največje muke spravlja cesta do žičnice. Do tu me seveda vsi prehitijo, na srečo pa ravninci od tam naprej začno popuščati in jih začnem z veseljem šteti Okrepčevalnice ne izpustim nobene, saj se pri tako dolgem in vročem teku ignoracija le-teh kaj hitro maščuje. Doseženega rezultata sem vesel, čeprav je bil 35sek. slabši kot na osemnajsti dirki. V cilju sem prehitel vsaj 40 mladcev, tistih nad tri ure in DNF-jevcev pa sploh ni v rezultatih 
Proga je kot vedno zgledno označena, KM table do cilja so zakon, prav tako okrepčevalnice, lista s priznanjem je doma kar nekaj časa na vidnem mestu, edino zvočniki in kultura ljudi ob podelitvi zaslužijo grajo. No, za Toma mi je že vseeno, kaj je povedal
.
Vesel sem bil tudi nedotaknjene embalaže suhih cunj deponiranih na vrhu hriba, saj imam z glodalci slabe izkušnje. Dež pri sestopu je bil pravi balzam, na KS sem si dal pripeljat gojzerje in v njih lažje premagoval drsalnice.
Drugo leto bo jubilejna tekma in močno upam, da ne tudi zadnja, zato pozivam vse gorske tekače, da je vredno poskusiti, Grinta in Dušan naredita zagotovo nepozaben dan.
Carji so tudi tekmovalci, ki so v uri petindvajset, dveh urah, pa nekateri tudi treh, sposobni doseči vrh Grinte. Čeprav Dušan grozi, da bo z dvajsetim tekom zaključil, upam, da je to tista, o vreli juhi....
Nestrpno sem čakal ta dan, kot štiri občine, Istro, Krvavec, Storžič... in skoraj diplomiral v vremenskih znanostih, saj v hudo vročem dnevu tudi treniran mladec ne pride prav enostavno na vrh. No, na srečo se je kar izšlo, saj se z dobro poprejšnjo hidracijo sparini da vsaj malo zoperstavit. Kot vedno, me v največje muke spravlja cesta do žičnice. Do tu me seveda vsi prehitijo, na srečo pa ravninci od tam naprej začno popuščati in jih začnem z veseljem šteti
Okrepčevalnice ne izpustim nobene, saj se pri tako dolgem in vročem teku ignoracija le-teh kaj hitro maščuje. Doseženega rezultata sem vesel, čeprav je bil 35sek. slabši kot na osemnajsti dirki. V cilju sem prehitel vsaj 40 mladcev, tistih nad tri ure in DNF-jevcev pa sploh ni v rezultatih Proga je kot vedno zgledno označena, KM table do cilja so zakon, prav tako okrepčevalnice, lista s priznanjem je doma kar nekaj časa na vidnem mestu, edino zvočniki in kultura ljudi ob podelitvi zaslužijo grajo. No, za Toma mi je že vseeno, kaj je povedal
.Vesel sem bil tudi nedotaknjene embalaže suhih cunj deponiranih na vrhu hriba, saj imam z glodalci slabe izkušnje. Dež pri sestopu je bil pravi balzam, na KS sem si dal pripeljat gojzerje in v njih lažje premagoval drsalnice.
Drugo leto bo jubilejna tekma in močno upam, da ne tudi zadnja, zato pozivam vse gorske tekače, da je vredno poskusiti, Grinta in Dušan naredita zagotovo nepozaben dan.
Naj noge, glava in srce še dolgo, dolgo služijo za te!
Se vidimo prihodnje leto.
Polokal sem torej vso vodo iz meha in požrl vse tri gele 
, 
