Krk 'n' trail, 13. 10. 2018
OdgovorObjavljeno:16 Okt 2018, 10:11
Prvič na kakšnem trail teku in bilo je čudovito!
Nisem vedela, kaj pričakovati. Kako zaostrene so časovne limite, kako označena je progra v naravi (po pravici povedano, pričakovala sem, da bo treba vmes večkrat gledati na zemljevid), kako se obleči in predvsem obuti ... Na startu sem videla fanta, ki je prišel v sandalih - takrat mi je bilo skorajda že žal, da nisem obula navadnih superg namesto terenskih. No, ko so se začeli vzponi, predvsem pa spusti, mi ni bilo nič več žal.
S Kairosom sva šla skupaj od starta do cilja. V pohodnem tempu. Gor, dol, spet gor, pa spet dol, še enkrat gor in malo bolj strmo dol in nato še kar malo več gor in nato zelo strmo dol. V prvem delu je bilo kar nekaj gneče in umikanja hitrim tekačem, ki so startali za nami na krajši dirki in nas vmes ujeli. Malo sem se jezila na tiste, ki se jim je zdelo samoumevno, da se jim bom takoj umaknila, in se niti zahvalili niso, a taki so bili v manjšini.
No, od tam naprej, ko smo se ločili, je bilo pa prav idilično. Morje, hribi, sonce, veter ... in midva. Res lepo ...
No, zadnji spust je bil kar hud. Si ne morem predstavljati, da nekateri tam tečejo.
Jaz sem enkrat padla in se sicer ujela na dlani, a po tem sem nadaljevala še bolj počasi. In bila zelo vesela, ko se je spust končal.
Ves trail je bil eno samo uživanje. Izlet, ne tekma. Še bova šla.
Nisem vedela, kaj pričakovati. Kako zaostrene so časovne limite, kako označena je progra v naravi (po pravici povedano, pričakovala sem, da bo treba vmes večkrat gledati na zemljevid), kako se obleči in predvsem obuti ... Na startu sem videla fanta, ki je prišel v sandalih - takrat mi je bilo skorajda že žal, da nisem obula navadnih superg namesto terenskih. No, ko so se začeli vzponi, predvsem pa spusti, mi ni bilo nič več žal.
S Kairosom sva šla skupaj od starta do cilja. V pohodnem tempu. Gor, dol, spet gor, pa spet dol, še enkrat gor in malo bolj strmo dol in nato še kar malo več gor in nato zelo strmo dol. V prvem delu je bilo kar nekaj gneče in umikanja hitrim tekačem, ki so startali za nami na krajši dirki in nas vmes ujeli. Malo sem se jezila na tiste, ki se jim je zdelo samoumevno, da se jim bom takoj umaknila, in se niti zahvalili niso, a taki so bili v manjšini.
No, od tam naprej, ko smo se ločili, je bilo pa prav idilično. Morje, hribi, sonce, veter ... in midva. Res lepo ... No, zadnji spust je bil kar hud. Si ne morem predstavljati, da nekateri tam tečejo.
Jaz sem enkrat padla in se sicer ujela na dlani, a po tem sem nadaljevala še bolj počasi. In bila zelo vesela, ko se je spust končal. Ves trail je bil eno samo uživanje. Izlet, ne tekma. Še bova šla.
,... in shujšat moram,..za v gor 
, spet mal gledam po rezultatih in računam...