Tekaški forum

spela* napisal/-a:Pozabila najpomembnejši del opreme: plavutke.
Lepo nas je tuširalo skoraj ves čas, sploh zadnjo tretjino. Na okrepčevalnicah kar niso hoteli ali znali izklopiti tuša. Ob tem, da nam niti gela za tuširanje niso dali zraven. So pa ponujali ... vodo.

Hvala vsem navijačem, ki ste vztrajali kljub močnemu deževju! Na srečo pa vsaj hladno ni bilo, tako da nam ni bilo hudega.

Na eni so delili ene take tubice na navoj. A tisto ni bil gel?

Seveda je bil. Nekje po petnajstem kilometru.

gran napisal/-a:V ponedeljek zjutraj sem imel kar 5% manj telesne teže. Če gre verjeti tehtnici, ne na račun vode. 1% več vode kot pri zadnjem merjenju in skoraj 3% manj maščob, iz 14,8 na 12,1.

Ojej, ma, kje si ti to tekal? De bi šla še jast po tej poti....

Hehe, standardna trasa LJ polmaratona. Moram pa priznat, da sem glede na trenutno pripravljenost dal skoraj vse od sebe - po prihodu v cilj se mi je bledlo, pred očmi sem izgubljal sliko in imel sem tudi nekaj težav z ravnotežjem. Če bi v zadnjih kilometrih še malce bolj pritisnil, bi v cilju zagotovo izgubil zavest.

Tisti gel so delili na Cesti na Brdo, nekje okoli 17.-18. kilometra. Ni pa bil to del standarne okrepčevalnice, če me spomin ne vara. Malo pred tem so pa ponujali neko masažo nog, nekje pri Tehnološkem parku. Spomin se, da sem tudi na koncu Tržaške, nekje pri Tobačni, dobil še en gel.

Pozdrav tudi iz moje strani.

V nedeljo sem pihala prvo svečko od prve udeležbe na LJ maratonu. Polmaraton je ravno prava preizkušnja, ki me vedno znova nauči česa novega o sebi in drugih. Lani sem se naučila, da si na progi odgovoren sam zase, da zmoremo in da povratka iz kroga tekačev ni - tega občutka ne najdeš nikjer drugje, tek pa te zasvoji.
Letošnja želja je bila izboljšati lanski rezultat na polovički, kar mi je tudi uspelo. Predhodno sem se udeležila Istrskega maratona, Maratona Radenci, skupno sem od januarja nabrala nekje 1400 KM. Vedno je prostor za izboljšave. Ugotovitev po LM? Še vedno premalo počasnih dolgih tekov.

Do zadnjega trenutka sem sicer upala, da se nas vreme usmili, a nič zato. Morda sem le malce bolj čutila zategnjene noge nekje po 15 KM. Pridelala sem si kakšen žulj več kot običajno; bolje, da ne razmišljam, kaj bi bilo, če se ne bi namazala v vazelinom. Tek v dežju je res posebno doživetje, okrog mene je cel čas na progi bila totalna pozitiva, navijači so bili super.

Na progi sem videla enega iz TF, mislim, da je bil Dule. Bravo, lep zgled vsem ostalim. Sama nisem nikdar pisala semle, sem pa razmišljala o tem - no, zdaj sem to udejanjila.

majcka napisal/-a:

spela* napisal/-a:Pozabila najpomembnejši del opreme: plavutke.
Lepo nas je tuširalo skoraj ves čas, sploh zadnjo tretjino. Na okrepčevalnicah kar niso hoteli ali znali izklopiti tuša. Ob tem, da nam niti gela za tuširanje niso dali zraven. So pa ponujali ... vodo.

Hvala vsem navijačem, ki ste vztrajali kljub močnemu deževju! Na srečo pa vsaj hladno ni bilo, tako da nam ni bilo hudega.

Na eni so delili ene take tubice na navoj. A tisto ni bil gel?

Žal pokvarjen. Sem imela potem čisto sladke lase.

Jaz imam eno slabšo izkušnjo iz letošnjega maratona. Namreč okoli 10 kilometra se mi je zaradi dežja štartna številka odlepila in sem jo celo pot oz tek nosila v rokah, s tem namenom da bom na koncu 42 km vedela svoje vmesne čase iz seveda tudi uvrstitev. Vendar, ko sem prišla v cilj po diplomo so mi rekli, da me sploh ni v evidenci oz imam vmesne čase samo za 5 in 10 km. Posledično tudi nevem svoje uvrstitve. Čas sem si merila na svoji uri..vendar še zmeraj je grenak priokus ko prestopiš ciljno črto 42 km in čakaš svoje ime na mikrofonu. In ga ni

jjaksa napisal/-a:Jaz imam eno slabšo izkušnjo iz letošnjega maratona. Namreč okoli 10 kilometra se mi je zaradi dežja štartna številka odlepila in sem jo celo pot oz tek nosila v rokah, s tem namenom da bom na koncu 42 km vedela svoje vmesne čase iz seveda tudi uvrstitev. Vendar, ko sem prišla v cilj po diplomo so mi rekli, da me sploh ni v evidenci oz imam vmesne čase samo za 5 in 10 km. Posledično tudi nevem svoje uvrstitve. Čas sem si merila na svoji uri..vendar še zmeraj je grenak priokus ko prestopiš ciljno črto 42 km in čakaš svoje ime na mikrofonu. In ga ni

To pa je moral biti grozljiv občutek. Pa je bil čip še cel in nepoškodovan? Mislim, da tega ne bi želel doživeti nihče izmed nas.

čip je bil na številki. Ne vem zakaj ni deloval :/ Sem bila prepričana, da bo ne glede na to da nisem imela številke na makci ampak v roki, vseeno deloval.. Je pa res, da sem imela številko čisto zmečkano v rokah..hehe

A ste imeli Maratonci startne številke za nalepit? Mislim, da so knofle še najbolj sigurne. V tvojem primeru bi bilo številko še najbolje zataknit za nogavico, s tem bi bil čip čim bližje tlom za odčitavanje časa.

smo imeli sponke, tako kot vsi ostali se zgodi. verjamem da nisem edina,ki se ji je to zgodilo..

Čipa na številki ni zaznalo ravno iz tega razloga, ker je bil zmečkan v roki. Ta sistem merjenja je odporen na vremenske vplive, ni pa odporen na mehanske poškodbe (tudi piše na njemu "do not fold").

Drugače gre kriviti slabo pripeto številko. Ker, če bi bila pravilno pripeta čez vse štiri luknjice s (priloženimi) knofljicami, ni šans, da odpade zaradi dežja. Je potrebna kar precejšnja sila, da jo odtrgaš iz majice.
Dobra šola za naslednjič.

Tudi meni se je številka odtrgala, pa sem jo imel pripeto s (vsemi) sponkami, ki sem jih dobil zraven številke. Številko sem si nato zabasal za hlače in na cilju se mi je zabeležil čas, ni se se mi pa zabeležil na 40km.

spela* napisal/-a:Pozabila najpomembnejši del opreme: plavutke. ...

Pozabila si se držati zajčka

Jaz sem imel pripeto številko za pasom z dvema sponkama in je ostala pripeta ves čas. Osebno menim, da so številke zadosti kvalitetne, seveda pa bi jaz v tem primeru prosil Timing Ljubljana, da pogleda ali preveri moje čase preko kamer. Morda pa uspe.