Šmarna gora je zakon in bi se mi dolgo kolcalo, če ne bi bil prisoten. Ker je zadnjih nekaj let moje nečelo čez vikend samo ena tekma, sem ga tukaj prekršil, čeprav organizator smatra, če kdo ne zmore dveh tekem v dveh dneh, naj ostane doma
Seveda je korona močno krojila dogajanje, tistim, ki smo na vsaki veselici, pa je počasi že zlezla pod kožo. Ob prihodu v cilj sem pogrešal obvezno Mihatovo petko, z miškami, sadjem in čajem obložene mize, veliko ljudi zaradi mask pa sploh nisem prepoznal.
Zelo sem se razveselil Valentine in Darka, ki sta prišla navijat, mojih, kot po navadi ni bilo, saj jim je tek španska vas.
Sprva mi ni bilo tudi všeč, da si je organizator za tastare izmislil pol krajšo progo, uživam namreč med prehitevanjem v strmem vzponu na Grmado, ki je s tem odpadla. Je bilo pa doživetje pospremit najboljše tekače sveta v cilj, saj se mi ta priložnost le redko ponudi. Blata je bilo na progi kar nekaj, pa navijačev ob njej tudi, nisem pa opazil nobene okrepčevalnice, no, saj v hladnem vremenu in ob relativno kratkih progah (1800 in 5000m) niti niso potrebne.
Z doseženimi rezultati na obeh tekmah sem bil zelo zadovoljen, saj ob prelomu v sedemdeseta še zmorem po koreninski pod 20'.
Je pa imel organizator kar nekaj 'cvetk', največja je čip na startni številki, ki je bolj za plašit vrane, saj je registriral samo cilj, starta pa ne, tako, da rezultat tistih, ki smo startali zadaj, ni relevanten.