Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

#370822
...na trenutke me obide misel, kako sem na poteh Smrekovca na K24 trailu in telo se mi napne ob prepričanju, da lahko potegnem, pospešim korak, imam moč, vem, da lahko hitreje...

...misli uhajajo k naslednji 170 km dirki, na kateri je možno dobiti "stones", ki povečajo možnosti pri žrebu za trail vseh trailov, Ultra trail de Mont Blanc...

...Rokov klic, ki je sledil mojemu SMS, da bomo namesto superg portebovali plavutke... Obeta se namreč sila slabo vreme, z nizkimiin temperaturami, dežjem, občasnimi nalivi in vetrom, v visokogorju pa v zadnjem delu na Stolu celo sneg. Občutek sem imel, da se mu je odvalil velik "stone" s prsi, ko sem mu rekel, da naj se ne obremenjuje z mano, ker je izrazil sum in pomisleke, da bi se prestavil na krajšo 100 km razdaljo. Imam občutek, da bom od trojice, ki se je lani na dobrih 100 km odločila odnehati, po Filipu, ki je že pred mesecem skrajšal razdaljo in sedaj morda še Rok, ostal v solo izvedbi. Surovo, jaz proti naravi! To hočem, to bom!...

...Si pogosteje kot običajno ogledujem vremensko napoved, ki je iz uro v uro slabša. Brez heca, upoštevati bo potrebno Rokova navodila grede obvezne opreme. Do Radovljice čoln, na stol ratrak. Pravzaprav bo to dodalo žlahtnost zadevi, a so organizatorji pravkar sporočili, da bodo premislili glede trase, saj so predvidene vremenske razmere z nenehnim dežjem in nalivi ter snegom in temperaturami pod ničlo v visokogorju, preveliko tveganje za varnost trailašiev. Ne nooo, res sem si obetal najtežjo preizkušnjo ever zasoljeno z norim vremenom...

...Organizator, zaradi ekstremni slabih vremenskih razmer sporoči spremembo trase. Izpusti se vrh Stola. Žal, če gre na hard, naj gre na hard, ampak razumem, da je varnost na prvem mestu...

...Dva dni pred dirko sem pripravil večino opreme, manjkajo le geli in rokavice. Oboje kupim naslednji dan, žena mi kupi še vreče, ki tesnijo vodo, zložim vse v vreče za vmesne postaje, pripravim nahrbtnik, ki mi poln obvezne opreme sitno vleče po hrbtu navzdol in posledično pasove na prsih proti bradi. Ni mi všeč, a nekaj pogruntam do dirke...

...Naložena nova GPX sled na uro, baterije naprav napolnjene, moja baterija po obilnem zajtrku kosmičev napolnjena, malo se še odpočijem in gasa proti Kranjski Gori...


"Gospod, ravno smo dobili obvestilo, da je 170-tka odpovedana... Lahko greste zvečer na 100-tko, ali domov...". Osupel vprašam, če gre za šalo, pogledam, kje se skriva kamera, ki bi ob neslani šali posnela mojo reakcijo. Kmalu, po govoru direktorja tekmovanja, je bilo jasno, da zaradi plazov in udorov cestišča, ki preprečujejo dostop do Kobarida, številnih podrtih drevesih in hudournikih ter poplavljenih delov trase, dirke ni moč izpeljati.
Po kratkem premisleku, razočaranju in govoru direktorja tekmovanja sprejmem odločitev, da grem pač na stotko. Z dolgim nosom se odpeljem domov in se lotim analize trase, priprave vreče za tranzicijsko postajo ter ključno, kakšen pristop ubrati. Na stotko so bili prijavljeni trije prijatelji, ki pa so vsak v svojem hitrostnem razredu, se komu pridružiti, ali iti po svoje bolj turistično, ali pa pretegnili noge in skušati čimprej priti okoli. Po analizi trase je bilo jasno, začetni del trase gre praktično po "mojem dvorišču", nadaljevanje tja do Taleža tudi dobro poznam pa del po Jelovici sem tudi že večkrat obdelal, potem pa Bled, Žirovnica, Stol... Vse poznam in vse sem že pretekel, ne v kosu pa vendarle. Da vidim, če lahko odtečem najhitrejšo stotko doslej, sem si rekel, pojedel porcijo testenin in legel v posteljo. Štart je bil ob 21h iz starega mestnega jedra Radovljice. Žena in hči me pospremita na štart, časa ni bilo več veliko, objem, poljub in 3, 2, 1, gremooooo!
Množica v dir, kot da lovimo Bolta na 100 m, jaz pa z njo, da me ne poteptajo, kmalu čez Fuksovo brv in po poti ob Savi po kateri treniram. Noge so sveže in željne teka, plan, da odtečem prvih 60 kilometrov, to je do vznožja Stola, se uresničuje. Dež, ki nas je spremljal, je služil kot odlično vodno hlajenje. Na Taležu, kjer se po delu trase vrneš po isti poti in nato kreneš na vrh Jelovice srečam Roka, ki me vpraša, če greva skupaj, pa mu rečem, da grem kar naprej, noge so me nesle. Celoten vzpon na Jelovico pretečem, ocenim, da je zgolj nekaj deset najboljših tekačev pred mano. Zanimivo je bilo čutiti atmosfero med najboljšimi, ki je povsem drugačna od tiste, ki se razvije med počasnejšimi tekači. Ni časa za pozdravljanje, o kakem klepetu ne duha ne sluha, fantje kratko potrebo opravijo kar med hitro hojo. Po zgledu prejšnje K24 dirke tudi sam naredim dva hitra postanka za grmom, a uspem prvih 42 km, torej maratonsko razdaljo, in 1500 m višincev preteči prej kot v štirih urah, kar mi da dober občutek in v tem tempu vztrajam skozi Bled in Blejsko Dobravo do Žirovnice, to pomeni 60 km v slabih šestih urah. Potem pa velika napaka, ne moja, malomarnost organizatorja. Namesto tranzicijske vreče in priprave na nadaljevanje je sledilo mrzlično iskanje svoje vreče, ki so bile skipane na manjši vhodni prostor okrepčevalnice. Skupina prostovoljcev in vsak posamezni tekač je premetaval vreče in iskal svojo, kot šivanko v senu. Ja, vreče je dal organizator, zato so bile vse povsem enake le na malem lističu je bila zapisana tekačeva štartna številka. Po 15 minutnem iskanju se moja vreča le najde, uspel pa sem slišati obsežen repertoar sončnih besed v vseh jezikih jeznih, nejevolnih in razočaranih sotekačev. Ker sem izgubil precej časa na postaji, si ne preoblečem mokrih gat, hlač in pajkic, le kratko majico zamenjam za dolgo, zamenjam pa tudi premočene nogavice in obuvalo. Napolnim bidona s tekočino in vzamem pest arašidov. Krenem proti Valvasorjevi koči pod Stolom. Korak soliden, v tempu ne popuščam, ne popušča pa tudi dež, ki se je iz prijetnega vodnega hlajenja preobražal v ledene kapljice, kasneje pa v ostre ledene kristale in sneg. Prepričan, da kmalu sledi postaja, kjer se bom lahko primerno oblekel, vztrajam brez rokavic in v tanki majici. Spoznam, da sem si narobe zapomnil razdalje med postojankami. Prepričan sem bil, da bo postojanka na Valvasorjevi koči, a je ni bilo. Prične se borba z mrazom in metri, uspem celo spregledati znake za zavoj iz prečenja pobočja desno v breg, zato si muko podaljšam za nekaj sto metrov. Prste si grejem v ustih, dvakrat se celo ustavim in si pregnetem dlani med stegni. Dlani so povsem mrzle, jih stiskam, ročaj palic čuti zakrčenost mišic, a prsti ostajalo ledeni. Končno zagledam odrešitev, kočo na Dovških babah. Iz nahrbtnika oblečem vse, kar je bilo še suhega, prijazna šefica koče mi predano pri tem pomaga, nalije še kozarec goveje juhe in s težkim korakom izstopim v povsem neprijazno, ledeno, snežno in deževno, z zoprnim vetrom zasoljeno gorsko okolje. Po nekaj korakih spoznam, da ni več šale in da gre, brez pretiravanja, za preživetje. Mrzle, trde noge sem še vedno spretno, a počasi, varno polagal na tehnično zahteven teren, napake si nisem smel privoščiti, saj bi lahko bila v strmem pobočju zadnja. Po začetnem dobrem občutku z rokavicami zaščitenih rokah, so mokre rokavice postale ledene in sem jih moral odstraniti. Z ledenimi ostrimi snežinkami leden bočni veter ni pojenjal in je krepko hladil dlani in prste, noge pa so spretno a prepočasi napredovale. Prehiteli so me številni tekači, sam pa sem si le želel z neugodnega grebena in ogretja dlani. Sledil je povsem blaten teren, ki so mu bile nove superge zavidljivo kos, res jih lahko le pohvalim. Nisem doživel niti enega zdrsa! Ponekod je bilo redko blato tako globoko, da sem se pogreznil do pol meč in tako zajel blatno brozgo v obuvalo. Končno se začne teren občutneje spuščati, premraženo telo pa ni dalo več prožnosti, zato sem le počasi, izmenično tek-hoja napredoval po kolesarski stezi mimo Martuljka, kjer me prehiti še nekaj tekačev, sam pa sem hvaležen telesu, da je zmoglo neugoden mraz in zahteven teren. Na zadnji hrib sem napredoval solidno hitro, nato pa je sledil spust v Kranjsko Goro, kjer sta me čakali žena in hči. Res sem bil hvaležen za topel objem.
Po tušu, pici in počitku, smo pričakali še prijatelja Roka, ki je tudi uspel premagati zahtevno preizkušnjo, za njim pa sta prišla še dva prijatelja, tako je tokrat vsa četverica uspela premagati negostoljubno vreme in traso. Zlahka lahko rečem, da je bila to daleč najbolj zahtevna dirka!
Razen zadnjih nekaj kilometrov je neprestano, bolj, ali še malo bolj, deževalo, razen tedaj, ko je dež zamenjal sneg in led, na grebenu je ledeno pihalo, večina karavanškega dela trase je bila povsem blatna, kar je težko pojasniti nekomu, ki teh vrst blata ni občutil, in večji del smo pretekli po vodi in hudournikih, voda je tekla, z vsepovsod. NORO!

Ob tej priložnosti moram čestitati prav vsem, ki so spopadli s traso, četudi je niso uspeli premagati, nekateri zato, ker je bila prezahtevna, drugi zato, ker so organizatorji vendarle precenili, da je nevarnost previsoka in da ne morejo zagotoviti varnosti, zato so glede na razmere postavili limit na eni izmed postaj v Karavankah in so nekaj deset, če ne celo sto tekačev poslali nazaj na varno v dolino.

Po začetnem razočaranju lahko povem, da je bila organizatorjeva odločitev, da ne izpelje dirke na 170 km najboljša možna, najslabša pa, da ni preklical tudi 100 km dirke.
Razmere so bile povsem neprimerne in nevarne, tako zaradi ledenega vetra, dežja in snega višje v gorah, kot tudi zaradi spolzkih blatnih in z ledeno vodo prekritih poteh na ravninah in strminah drugod po trasi.


Tehnični podatki:
- razdalja 105 km (115.000 korakov)
- 4.500 višinskih metrov (navzgor)
- 16 ur in 22 minut (kar je točno ena ura hitreje od moje najhitrejše stotke, čeprav jih ne gre primerjati med seboj)
- povprečna hitrost 8'35/km
- izguba telesne mase 2,5 kg
- potrošenih 8.400 kCal
- 22 mesto v svoji starostni kategoriji, 48 mesto med vsemi udeleženci, ki jih je bilo na startu okoli 350, končalo pa jih je 210
- 10 ozeblih blazinic prstov na rokah
- 1 nora izkušnja

Matej
#370826
Zelo doživeto si opisal borbo s podivjano naravo, Matej. Kdor ni bil na preizkušnji, to težko razume. Jaz kaj takega še nisem doživel, pa sem že nekaj časa v tem plesu. Kljub veliko krajši razdalji smo tudi mi občutili moč narave. Drsalnice, zmrzal, sneženje v močnem vetru, potočki vode - sredi popoldneva, pred podelitvijo, pa smo se martinčkali v ciljnem prostoru.
Proga je bila kar dobro označena, vendar zame, ki sem bil med zadnjimi, ne bi bil potreben niti en trak ali zastavica, saj je bila proga dobesedno zorana. Okrepčevalnice, razen zadnje, nisem koristil nobene, ker so bile stran od poti :mrgreen: , je bilo pa v cilju vsega na pretek.
Ne gre mi v račun, da moreš ob pregrešno dragi štartnini posebej plačat avtobus. Se nam v bodoče obeta dodatno plačilo štartne številke, ali mogoče okrepčevalnice? Več daš, manj dobiš, samo tiste ničvredne finišerje ti vsiljujejo skoraj na vsaki tekmi. V konkretnem primeru so z močno propagando privabili veliko tujcev in sem se v lastni deželi počutil kot tujec, saj je vse potekalo v angleščini - v centru Kranjske gore.
Blato z obleke in opreme je že odstranjeno, vonj klobase v ričetu pozabljen - pogled proti naslednjem vikendu - o, šment - nobene tekme?? :?
#370830
Valentina, ti bi to preživela, kakor te jaz poznam. Težje je za ljudi, ki se samo vidijo, kako bodo pozirali v cilju v najbolj šminkerski novi opravi. Narava take hitro izloči, ob bežnem pregledu podatkov, je takih kar 40%. :x Čudi me, da ni bilo več nesreč, saj so nekateri, v borbi po čim boljšem rezultatu, po izredno mastni, blatni stezici nad zelo strmimi, travnatimi pobočji, prekriti s svežim snegom, nepremišljeno hiteli. Samo en napačen korak, zdrs po pobočju, ustavil bi se šele nekaj sto metrov nižje.
Franci, najdaljšo progo so ukinili, tekmovalcem so ponudili 100kilometrsko, organizator je dajal poudarek na opremi, samo kaj , ko v tisti njihov šminkerski ruzaček ne zbašeš niti dolgih gat, zato so ljudje zmrzovali. Nadaljevanje so preprečili tudi tekmovalcem, ki so prišli pod Golico malo po dvanajsti uri, saj namesto, da bi se vreme boljšalo, se je slabšalo.
#370832
Čestitke vsem nastopajočim. :clap: Trenutno sem na tekaški pavzi, zaradi sitne poškodbe hrustanca v kolenu, tako da se tekme nisem udeležil. Niti nisem bil tam, zato ne morem ocenjevati regularnost pogojev in izvedbo tekmovanja. Bi pa pripomnil nekaj mojih opazk, kot ljubitelj tega prelepega športa :--

Normalno je, da se je 100 milj odpovedalo, zaradi padavin v Posočju, plazov, odnešenih cest itd... 100 km so rekli, da naj bi bila varna in ok. Gotovo so pomislili kakšna bo pot po 500 tekačih, ali pač ne?

Mene je bolj presenetila odpoved na Golici. Ko sem gledal rezultate je bil še nekje 100 skupno uvrščeni na Golici še po 12 15 uri... V cilju pa jih je bilo cca 210 na koncu. Torej so nekateri prekinili tek na Golici, drugi ki so prišli kakšno uro pozneje pa so kar nadaljevali. To se mi zdi malo sporno. Tudi lani na UTMBju na dirki TDS je bilo podobno, ubogi Čeh je padel in bil odpeljan s helikopterjem v bolnišnico kjer je umrl.. Nekateri so v koloni čakali celo noč na sestop v dolino (po navodilu reševalcev in organizatorjev), spet drugi pa so se izmuznili naprej in nadaljevali tekmo, čeprav je bila na točki nesreče prekinjena. Glede na to, da je bilo za popoldne napovedano prenehanje deževja, bi morda lahko zakasnili štart za 3 ure. Ne vem če bi to igralo kaj vpliva, morda bi.

Angleščina v Kranjski Gori pa je nekaj povsem normalnega Tonek, tudi med ostalimi dnevi :lol: Tekma Julian Trail uvrščena na svetovni koledar Utmb, kjer tekači zbirajo kamne, ki ti prinesejo več možnosti pri žrebu za tekmo vseh tekem (UTMB)... Iskreno sem bil malo presenečen, saj bi nekako pričakoval, da bo Vipava prej izbrana. Res pa je na Gorenjskem nekoliko lepša kulisa in bolj atraktivna tekma za tujce. Pa tudi Vipava je na sceni že 7 let in je že nekoliko izčrpala bazo Slovencev tekačev sosednjih držav.

Za konec naj še dodam, da nikoli ne bodo zadovoljni vsi tekači. Nekateri so žalostni ker so morali odstopiti, drugi se strinjajo z odpovedjo. Hvala bogu ni bilo nobene večje nesreče. Spomnimo se nesreče na Kitajskem, kjer je v nevihti na gori izgubilo življenje preko 20 tekačev in kakšen hud linč so doživeli prireditelji.

Vsekakor je bilo verjetno v soboto najtežje prav organizatorjem.
#370842
KadilecSamo napisal/-a:Čestitke vsem nastopajočim. :clap: Trenutno sem na tekaški pavzi, zaradi sitne poškodbe hrustanca v kolenu, tako da se tekme nisem udeležil. Niti nisem bil tam, zato ne morem ocenjevati regularnost pogojev in izvedbo tekmovanja. Bi pa pripomnil nekaj mojih opazk, kot ljubitelj tega prelepega športa :--

Normalno je, da se je 100 milj odpovedalo, zaradi padavin v Posočju, plazov, odnešenih cest itd... 100 km so rekli, da naj bi bila varna in ok. Gotovo so pomislili kakšna bo pot po 500 tekačih, ali pač ne?

Mene je bolj presenetila odpoved na Golici saj sem stavil na 22bet da bo. Ko sem gledal rezultate je bil še nekje 100 skupno uvrščeni na Golici še po 12 15 uri... V cilju pa jih je bilo cca 210 na koncu. Torej so nekateri prekinili tek na Golici, drugi ki so prišli kakšno uro pozneje pa so kar nadaljevali. To se mi zdi malo sporno. Tudi lani na UTMBju na dirki TDS je bilo podobno, ubogi Čeh je padel in bil odpeljan s helikopterjem v bolnišnico kjer je umrl.. Nekateri so v koloni čakali celo noč na sestop v dolino (po navodilu reševalcev in organizatorjev), spet drugi pa so se izmuznili naprej in nadaljevali tekmo, čeprav je bila na točki nesreče prekinjena. Glede na to, da je bilo za popoldne napovedano prenehanje deževja, bi morda lahko zakasnili štart za 3 ure. Ne vem če bi to igralo kaj vpliva, morda bi.

Angleščina v Kranjski Gori pa je nekaj povsem normalnega Tonek, tudi med ostalimi dnevi :lol: Tekma Julian Trail uvrščena na svetovni koledar Utmb, kjer tekači zbirajo kamne, ki ti prinesejo več možnosti pri žrebu za tekmo vseh tekem (UTMB)... Iskreno sem bil malo presenečen, saj bi nekako pričakoval, da bo Vipava prej izbrana. Res pa je na Gorenjskem nekoliko lepša kulisa in bolj atraktivna tekma za tujce. Pa tudi Vipava je na sceni že 7 let in je že nekoliko izčrpala bazo Slovencev tekačev sosednjih držav.

Za konec naj še dodam, da nikoli ne bodo zadovoljni vsi tekači. Nekateri so žalostni ker so morali odstopiti, drugi se strinjajo z odpovedjo. Hvala bogu ni bilo nobene večje nesreče. Spomnimo se nesreče na Kitajskem, kjer je v nevihti na gori izgubilo življenje preko 20 tekačev in kakšen hud linč so doživeli prireditelji.

Vsekakor je bilo verjetno v soboto najtežje prav organizatorjem.


Hvala! Čimprej pozdravi poškodbo!

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA