Zadnje novičke

[daša]

Bravo mi tekači, še zlasti Poletovci!
Kot članica Poletove ekipe sem pretekla svoj prvi polmaraton in moram reči, da sem kar ponosna nase. Ko je prvi šok ob informaciji, da sem izžrebana v ekipo minil, je bilo seveda treba začeti z treningi. Ker sem bila popolna tekaška začetnica so mi redni treningi kar spremenili dnevni ritem, ampak dejstvo je, da se zmore, če se hoče. Razen mraza, ki je bil na štartu v nedeljo res ubijalski (ženski del POletovk je pred štartom največ debat namenil ravno razglabljanu o najprimernejši tekaški garderobi) mi je tek na 21 km res hitro minil brez večjih težav (če odštejem bolečine v kolenu, ki so povzročile, da že od nedelje prav polomljeno hodim). Pri 10 km sva se z nekim gospodom zapletla v pogovor in čvekala vse do cilja. Tik pred ciljem pa so me prevevali nepopisni občutki zadovoljstva in skoraj sem se razjokala na zadnjih nekaj metrih.
Zato še enkrat hvala pobudnikom Poletove akcije, Benu, Jaki, Primožu,... in seveda sotekačem v ekipi, saj nam je medsebojno vzpodbujanje marsikdaj olajšalo kakšen trening in pomagalo prebroditi tekaško krizo. Ero, upam, da boš dal na forum še kako fotko, saj tak dosežek si vsekakor zasluži mesto v osebnem albumu.
Drugo leto se mislim rekreativno preizkusiti tudi na triatlonu, vsekakor pa se srečamo tudi na tekaških prireditvah.

Lep pozdrav, Daša

[ero]

Bravo, Daša!

Ero, upam, da boš dal na forum še kako fotko, saj tak dosežek si vsekakor zasluži mesto v osebnem albumu.

Vsekakor! Fotke že zbiram in urejam. Za začetek pa je tule slika gospoda, ki ga omenja Miro. Res občudovanja vredno! Ga mogoče kdo med vami pozna?

[ero]

Zdaj pa še moji občutki po teku.

Pred startom smo se dogovorili, da se bomo držali skupaj in poskusili teči tempo 5:00 ali malo pod njim. Bilo nas je kar nekaj - Poletovci z Benom na čelu pa urednika Primož in Boštjan in kar med tekom smo še koga pobrali ali ga vključili v skupino. V startni gneči smo se znašli bolj na repu a smo zlagoma hiteli naprej in nekje pri ZOOju dohiteli Matijo, ki je bil zajec za tempo 5:30. Malce kasneje smo dohiteli še Perota, zajca za 5:00 in ga nekaj časa spremljali. Že to nam je povedalo, da je naš tempo pod petimi minutami.

Prav zanimivo je bilo opazovati sotekače in gledalce. Para z naših na hitro ogretih teles se je dvigala v dopoldansko meglico. Zeblo me ni, čeprav kaka stopinja viška ne bi škodila.

Med tekom nam ni bilo dolgčas saj smo klepetali med seboj, ogovarjali druge tekače, klicali pozdrave gledalcem, ki so kar zbegano v množici tekačev iskali znane obraze. Skoraj vedno smo mi prej opazili znance ob progi kot oni nas.

Nekje na Vodnikovi sta punci, Vanja in Pia, pobegnili za dobrih dvajset metrov, Midva z Miranom sva se držala Bena, drugi pa so bili že za nami. Še vedno smo vzdrževali zložen tempo okoli 4:50 in se nismo več obremenjali z vprašanji, če nismo morda prehitro začeli.

Na polovici kroga sva z Miranom šla malce naprej in Pia je zdaj tekla nekaj metrov za nama, Vanjo pa smo še videli pred nami v zdaj že razpotegnjeni reki tekačev.

Nekje okoli 15. kilometra sem se vprašal: "Saj tečeš na polmaratonu, kdaj se boš začel matrati?" Ja, tek je bil res enostaven in očitno sem bil kljub neprostovoljnim luknjam v treningu zadnjih tednov dovolj dobro pripravljen. Z Miranom sva še vedno skupaj brzela po kolesarski poti, na začetku Rožne doline pa sem malce pospešil in šel naprej ter kmalu dohitel tudi Vanjo.

Do cilja sem še malce dvignil tempo in tek zaključil v neto času 1:40:55, kar pomeni osebni rekord za skoraj dve minuti. Ves polmaraton je minil brez kakršnih koli težav, prav užival sem. In zdaj, ko pogledam nazaj, mi ne da miru misel, da bi se dalo tudi hitreje. Nič zato, pa prihodnjič, z dovolj primernega treninga seveda.

V bližnji prihodnosti sta tako pred menoj dva cilja: preteči maraton v zmernem času in izboljšati polmaratonski čas. Drugi cilj bom mogoče dosegel še letos, prvi pa bo najbrž počakal na prihodnjo pomlad.

Hvala vsem sotekačem za super družbo. Gotovo nismo zadnjič tako uživali v skupnem teku!

[ero]

še višinski profil s srčnim utripom:


kot lahko vidite, sem zaradi klepetanja in firbcanja prezrl kilometrski oznaki na 3. in 8. kilometru, dolina na 7. kilometru pa označuje pit-stop za malo potrebo Skupnega vzpona sem nameril 85 metrov in iz slike je lepo razvidno, da je prva polovica kroga res malce bolj v klanec.

[Matevz]

Kako pa to, da je cilj višje kot start?
Ali je pritisk tako padel v tisti uri in pol?

[snela]

Tisto matematiko o tablah na PST mi boš moral pa enkrat narisati in počasi razložiti Kdaj gremo v akcijo s kolesi in spreji, da izmerimo in označimo PST?

Med oznakama za 1km ni razdalja 1km - je manj.
Kolo s stevcem pa iscem ze 1 leto pa nikogar ne najdem

Matevž in snela, pravita, da vaju je zeblo?

Jaz sem delil SAMO bolecine Temperatura je bla OK. Mogoce me je malo zeblo v roke na zacetku, ker nisem mel rokavic.

[ero]

Ali je pritisk tako padel v tisti uri in pol?

Možno. Ima kdo dostop do arhivskih vremenskih podatkov? Na WeatherUnderground jih žal ni.