Grossglockner Mountain run 2025
OdgovorObjavljeno:07 Jul 2025, 10:00
Včeraj sem se že petič udeležil teka pod to najvišjo avstrijsko goro. Ta tekma mi je nekako nadomestilo za Grintovec, žal pa to ni niti njegova senca.
Na štart sem prišel malce zlomljen od dolge vožnje, vendar sem ob prijetni temperaturi hitro padel v tekaški ritem. Prva dva kilometra po asfaltu, nato strma makadamska cesta v zavetju drevja, kjer sem mladce z lahkoto prehiteval. Višje cesta preide v stezo, na nekaj mestih celo lepo pokošena, na kratkem močvirnem odseku lična lesena ploščad, nekaj varnih mostičkov, v dveh strminah tudi varnostne jeklenice in opozorilo, da je tam prepovedano prehitevat. No, dobro, se bom pa vsaj malo spočil.
Komaj sem čakal finiš tekme, to je strmina med dnom nekdanjega ledenika Pasterce in razglednim platojem Franca Jožefa, kjer je cilj. Žal mi je, da nisem štel prehitenih počasnetov, v rezultatih sem ugotovil, da je imelo ta odsek več kot dve tretjini nastopajočih slabši čas od mojega. Štiri dobro založene okrepčevalnice z energičnim osebjem in ker Avstrija spada med neozaveščene banana republike, 
o kakšnih lastnih lončkih tam ni bilo govora. Tudi neke kvazi obvezne osebne opreme niso vsiljevali, čeprav je cilj tekme nad višino naše Ojstrice. Tudi za parking, prevoz prtljage in povratek v dolino je bilo lepo poskrbljeno.
Si je pa organizator prislužil veliko črno piko zaradi neobveščenosti o zgodnejšem štartu, carski praženec bi lahko zamenjali z malico na žlico, enakih brisač imam že cel kup, razglasitev in podelitev medalj pa nima ne glave ne repa.
Kljub pol kilometra daljši trasi sem dosegel le tri minute slabši čas kot lani in sem z rezultatom nadvse zadovoljen. Slovenci smo pobrali tri brone, ter četrto in sedmo mesto med 795-timi tekmovalci z mednarodno udeležbo.
Drugo leto pa najbrž spet.
https://results.fh-timing.com/gmr25/
Na štart sem prišel malce zlomljen od dolge vožnje, vendar sem ob prijetni temperaturi hitro padel v tekaški ritem. Prva dva kilometra po asfaltu, nato strma makadamska cesta v zavetju drevja, kjer sem mladce z lahkoto prehiteval. Višje cesta preide v stezo, na nekaj mestih celo lepo pokošena, na kratkem močvirnem odseku lična lesena ploščad, nekaj varnih mostičkov, v dveh strminah tudi varnostne jeklenice in opozorilo, da je tam prepovedano prehitevat. No, dobro, se bom pa vsaj malo spočil.
Komaj sem čakal finiš tekme, to je strmina med dnom nekdanjega ledenika Pasterce in razglednim platojem Franca Jožefa, kjer je cilj. Žal mi je, da nisem štel prehitenih počasnetov, v rezultatih sem ugotovil, da je imelo ta odsek več kot dve tretjini nastopajočih slabši čas od mojega. Štiri dobro založene okrepčevalnice z energičnim osebjem in ker Avstrija spada med neozaveščene banana republike, o kakšnih lastnih lončkih tam ni bilo govora. Tudi neke kvazi obvezne osebne opreme niso vsiljevali, čeprav je cilj tekme nad višino naše Ojstrice. Tudi za parking, prevoz prtljage in povratek v dolino je bilo lepo poskrbljeno.Si je pa organizator prislužil veliko črno piko zaradi neobveščenosti o zgodnejšem štartu, carski praženec bi lahko zamenjali z malico na žlico, enakih brisač imam že cel kup, razglasitev in podelitev medalj pa nima ne glave ne repa.
Kljub pol kilometra daljši trasi sem dosegel le tri minute slabši čas kot lani in sem z rezultatom nadvse zadovoljen. Slovenci smo pobrali tri brone, ter četrto in sedmo mesto med 795-timi tekmovalci z mednarodno udeležbo.
Drugo leto pa najbrž spet.
https://results.fh-timing.com/gmr25/
)
