Učka Mountain Trek - 29.10.2005
OdgovorObjavljeno:10 Nov 2005, 15:20
Učka Mountain Trek 2005
29.10.2005
60km 2.500m vzpona
Več informacij je na strani http://www.adnatura.hr in na strani http://www.adventure-sport.net
Odločitev za dirko je padla že pred nekaj meseci in na začetku sem imel v planu dvojni dolgi vikend z maratonom v Ljubljani 23.10 in teden kasneje Učka maountain trek, a me je na srečo srečala pamet in sem se v Ljubljani podal "le" na 21km. Pa še tram sem se v prvi polovici malo šparal in skupaj naklepal čas 1.29 (daleč od rekordnih dosežkov ampak hudo slabo pa spet ne).
Ker sem zadnje mesece bolj slabo treniral, je poomenil tapering zmanjšanje količine na 0, tako da sem bil pred dirko lepo spočit. V enem razpisu sem videl, da naj bi organizator organiziral možnost spanja v šotoru noč pred in po dirki in se mi je zdelo to kar pripravno, vendar pa so to žal odpovedali, a sem imel srečo in sta naju skupaj z Luko povabila Elvir in Darija prespat k njima domov. Nisva bila edina in tako se nas je kar sedem gostov razporedilo po njunem stanovanju po tleh po armafleksih.
Zjutraj smo se lepo najedli nato pa v Liganj, na mesto cilja, kjer so bile prijave, in nato kmalu z avtobusom do Plomina, kjer je bil štart. Avtobusi so bili precej pozni, tako da smo imeli zelo malo časa za dokončne priprave v Plominu, saj je bil v petih minutah po našem prihodu že štart.
Zagnali smo se v klanec, kot da gre za enourno dirko. Začelo se je s strmim vzponom, kjer sem šel kar malo prehitro, čeprav sem se zadrževal. Na prvem ovinku smo šli naravnost po bližnjici, ki pa je večina ne pozna in čez kakšnih 15-20 minut smo na greben prišli kar spredaj. Potem smo hodili po grebenu, ki pa je počasi postal kar precej oster s stometrsko steno na levi (severni) strani. Skakali smo s skale na skalo po robu prepada, kmalu pa smo prišli preko Sisola do kontrole na Šikovcu (1h15m), od koder smo se spustili direktno do makadama. Potem je bilo kar precej časa makadam, le enkrat smo morali kakšnih 500m prečiti skozi grmovje. Tu nekje je Luka zaostal in sem ostal sam. Kar dolgo je držal moj tempo, ki je bil še za moj okus malo prehiter. Na makadamu proti Mali Učki smo srečali Elvirja, ki je fotografiral in povedal, da sem enajsti. Kmalu pa sem videl, da so štirje zelo blizu pred mano.
Ravno, ko sem dva pred seboj ujel (tadva sta nama z Lukom ušla na grebenu, ko sta šla po "bližnjici" pod Sisolom (o tem ali je res bližnjica oz. ali se splača po njej mi še sedaj ni jasno), pa sta zavila desno. Po karti je bilo amlo prekmalu, ampak ker sta poznala pot sem šel z njima. Hitro mi je bilo žal, saj sta šla počasneje od mene, a sem raje malo upočasnil (saj ni bilo velike razlike) kot pa da bi kaj lutal. Kmalu pa sta se onadva ločila in je eden šel naprej hitreje in sva skupaj laufala proti Mali Učki (2h45m). Od tu naprej je bil en del poznanega terena, saj smo tu hodili tudi na Terri Incogniti. Strmo v klanec na Vojak, najvišji vrh Učke (1400m). Tja sem prišel kot sedmi (3h15m), tik pred Mauriziom iz Rovinja.
Pri spustu se ponovno nisem držal strategije in sem se odločil za daljšo varianto po asfaltu namesto gozdne poti. Noge so me že krepko bolele in še posebej pri spustu so se kolena kar precej oglašala. Varianta je bila malo daljša, saj me je Maurizijo malo prehitel a ne veliko. Pa še precej hitreje je šel po klancu dol in je do Poklona pridobil kar nekaj prednosti.
Na Poklonu (3h45m) pa končno voda. Močno sem bil že žejen, saj liter in pol pijače ni bilo dovolj. Hitro sem se napil in napolnil bidon in naprej.
Tu je bilo sedaj kakšnih 30km makadama in tudi vzpona. Zopet smo prišli na traso Terre in sem okolico malo poznal, ampak na Terri smo tu biciklirali, pa še ponoči je bilo. Tu enkrat sem prehitel Maurizija in pše enega, ki je imel težave z želodcem in sem bil že šesti. Makadam nas je s Poklona, ki je na 900m, pripeljal na kakšnih 1200m, potem pa po planinski poti na Veliki Planik (1272m - 4h45m). Tu sta bila zopet Elvir in Tanja in Elvir mi pravi, da so trije 10 min pred mano. Malo sem preračunal in si mislil, da ni šans, da bi jih ujel. Se mi zdi, da je bil Elvir kar presenečen nad mojo uvrstitvijo, in mi prejšnji večer ni niti malo verjel, ko sem se širokoustil o 7 urah (tam na grebenu čez Sisol proti Šikovcu, ko smo zelo počasi napredovali, tudi sam nisem verjel, da bi lahko šlo pod 7 urami). Bil sem pa že kar precej utrujen, a Elvir je zatrjeval, da oni spredaj zelo slabo izgledajo. Pa še slišal sem ga omenjati, da so za mano že drugi, in sem dal gas.
Tu je bil zopet en zelo lep del poti skozi gozd, a je bilo vse prekrito z listjem in precej skal na poti, kar za moje utrujene noge sploh ni bilo nič prijetno. Pa še krči so se hoteli nekaj oglašat. Bežal sem pred tistimi za mano, o tistih spredaj pa sploh nisem razmišljal. Ko pa sem prišel skoraj do kontrole sem srečal Florijana in bil kar presenečen. Na kontroli na Koritih (5h15m) sem videl, da je 8 minut pred mano. Spet sem se napil in napolnil bidon, pa naprej. Do odcepa, kjer sem srečal Florijana, ni bilo nikogar za mano, tako da sem vedel, da imam najmanj enih 10 min prednosti.
Zdaj pa sem začel loviti. Hodil sem le še v najbolj strme klance, drugače pa sem vso pot tekel. Prej proti Velikemu Planiku sem več hodil, a sedaj ni bilo več veliko - kakšnih 15km sem na hitro ocenil.
Ko sem prišel do dela proge, kjer smo šli v obe smeri, so mi tisti, ki so šele šli proti Velikemu Planiku dajali informacije o zaostanku. Najprej 5 min, pa 3, pa 2, pa 1, pa pol minute, Florijana pa še nikjer, potem pa sem ga zagledal ampak je trajalo še nekaj časa, da sem se mu približal, saj je tudi on že vedel, da sem takoj za njim.
Tečeva mimo kontrole na Poklonu in sem še kakšnih 20m za njim. Kontrolorjem samo zavpijeva štartne številke in dirjava naprej. Še kakšen kilometer ravnine naju je čakal, nato pa spust. Kmalu sem Florijana prehitel in si že tudi nabral skoraj 100m prednosti do začetka spusta. Tam pa kamenje in listje in sem malo gležnje čuval, pa je bil Florijan v trenutku za mano. Sem spet pospešil, še posebej tam kjer ni bilo tako strmo in si spet pridelal malo prednosti. Tukaj naj bi šli samo po kažipotih, a je bila ena tabla podrta in sem moral počakati in zgubil spet težko prigarano prednost. Ta zgodba se je še ene dvakrat ponovila, potem pa sem rekel, zdaj pa samo še ful gas in sem bežal. Čez nekaj časa ga nisem več videl za sabo, ampak sem še kar letel, ker sem vedel, da lahko hitro malo zalutam. Tukaj sem sicer potem tudi karto spremljal, ampak je bilo pri takem terenu in tempu kar težko.
Bil sem že blizu cilja in sem upal, da bom uspel priti pod 7 ur, kot sem se hvalil pred štartom, ampak se je tudi 7 ura prikazala na štoparici. Na cilju je bila fešta in sem že slišal glasbo in norel naprej, da bi vsaj bilo 7.00. In res sem prišel v cilj v 7.00.57 na petem mestu. Kakšnih deset minut sem samo na tleh ležal, saj me je zadnji spust do konca uničil. Potem pa sem počasi prišel k sebi in si privoščil zasluženo pivo.
Rezultati:
1. Goran Modrušan 6:24
2. Ivica Brajković 6:33
3. Marko Rajković 6:42
4. Kristijan Šivak 6:59
5. Matevž Slapničar 7:00
6. Florijan Tomc 7:05
7. Maurizio Križmanić 7:33
8. Darija Bostjančić 7:55
9. Eris Marotti 7:58
10. Luka Grebenc 8:28
10. Ivan Blečić 8:28
29.10.2005
60km 2.500m vzpona
Več informacij je na strani http://www.adnatura.hr in na strani http://www.adventure-sport.net
Odločitev za dirko je padla že pred nekaj meseci in na začetku sem imel v planu dvojni dolgi vikend z maratonom v Ljubljani 23.10 in teden kasneje Učka maountain trek, a me je na srečo srečala pamet in sem se v Ljubljani podal "le" na 21km. Pa še tram sem se v prvi polovici malo šparal in skupaj naklepal čas 1.29 (daleč od rekordnih dosežkov ampak hudo slabo pa spet ne).
Ker sem zadnje mesece bolj slabo treniral, je poomenil tapering zmanjšanje količine na 0, tako da sem bil pred dirko lepo spočit. V enem razpisu sem videl, da naj bi organizator organiziral možnost spanja v šotoru noč pred in po dirki in se mi je zdelo to kar pripravno, vendar pa so to žal odpovedali, a sem imel srečo in sta naju skupaj z Luko povabila Elvir in Darija prespat k njima domov. Nisva bila edina in tako se nas je kar sedem gostov razporedilo po njunem stanovanju po tleh po armafleksih.
Zjutraj smo se lepo najedli nato pa v Liganj, na mesto cilja, kjer so bile prijave, in nato kmalu z avtobusom do Plomina, kjer je bil štart. Avtobusi so bili precej pozni, tako da smo imeli zelo malo časa za dokončne priprave v Plominu, saj je bil v petih minutah po našem prihodu že štart.
Zagnali smo se v klanec, kot da gre za enourno dirko. Začelo se je s strmim vzponom, kjer sem šel kar malo prehitro, čeprav sem se zadrževal. Na prvem ovinku smo šli naravnost po bližnjici, ki pa je večina ne pozna in čez kakšnih 15-20 minut smo na greben prišli kar spredaj. Potem smo hodili po grebenu, ki pa je počasi postal kar precej oster s stometrsko steno na levi (severni) strani. Skakali smo s skale na skalo po robu prepada, kmalu pa smo prišli preko Sisola do kontrole na Šikovcu (1h15m), od koder smo se spustili direktno do makadama. Potem je bilo kar precej časa makadam, le enkrat smo morali kakšnih 500m prečiti skozi grmovje. Tu nekje je Luka zaostal in sem ostal sam. Kar dolgo je držal moj tempo, ki je bil še za moj okus malo prehiter. Na makadamu proti Mali Učki smo srečali Elvirja, ki je fotografiral in povedal, da sem enajsti. Kmalu pa sem videl, da so štirje zelo blizu pred mano.
Ravno, ko sem dva pred seboj ujel (tadva sta nama z Lukom ušla na grebenu, ko sta šla po "bližnjici" pod Sisolom (o tem ali je res bližnjica oz. ali se splača po njej mi še sedaj ni jasno), pa sta zavila desno. Po karti je bilo amlo prekmalu, ampak ker sta poznala pot sem šel z njima. Hitro mi je bilo žal, saj sta šla počasneje od mene, a sem raje malo upočasnil (saj ni bilo velike razlike) kot pa da bi kaj lutal. Kmalu pa sta se onadva ločila in je eden šel naprej hitreje in sva skupaj laufala proti Mali Učki (2h45m). Od tu naprej je bil en del poznanega terena, saj smo tu hodili tudi na Terri Incogniti. Strmo v klanec na Vojak, najvišji vrh Učke (1400m). Tja sem prišel kot sedmi (3h15m), tik pred Mauriziom iz Rovinja.
Pri spustu se ponovno nisem držal strategije in sem se odločil za daljšo varianto po asfaltu namesto gozdne poti. Noge so me že krepko bolele in še posebej pri spustu so se kolena kar precej oglašala. Varianta je bila malo daljša, saj me je Maurizijo malo prehitel a ne veliko. Pa še precej hitreje je šel po klancu dol in je do Poklona pridobil kar nekaj prednosti.
Na Poklonu (3h45m) pa končno voda. Močno sem bil že žejen, saj liter in pol pijače ni bilo dovolj. Hitro sem se napil in napolnil bidon in naprej.
Tu je bilo sedaj kakšnih 30km makadama in tudi vzpona. Zopet smo prišli na traso Terre in sem okolico malo poznal, ampak na Terri smo tu biciklirali, pa še ponoči je bilo. Tu enkrat sem prehitel Maurizija in pše enega, ki je imel težave z želodcem in sem bil že šesti. Makadam nas je s Poklona, ki je na 900m, pripeljal na kakšnih 1200m, potem pa po planinski poti na Veliki Planik (1272m - 4h45m). Tu sta bila zopet Elvir in Tanja in Elvir mi pravi, da so trije 10 min pred mano. Malo sem preračunal in si mislil, da ni šans, da bi jih ujel. Se mi zdi, da je bil Elvir kar presenečen nad mojo uvrstitvijo, in mi prejšnji večer ni niti malo verjel, ko sem se širokoustil o 7 urah (tam na grebenu čez Sisol proti Šikovcu, ko smo zelo počasi napredovali, tudi sam nisem verjel, da bi lahko šlo pod 7 urami). Bil sem pa že kar precej utrujen, a Elvir je zatrjeval, da oni spredaj zelo slabo izgledajo. Pa še slišal sem ga omenjati, da so za mano že drugi, in sem dal gas.
Tu je bil zopet en zelo lep del poti skozi gozd, a je bilo vse prekrito z listjem in precej skal na poti, kar za moje utrujene noge sploh ni bilo nič prijetno. Pa še krči so se hoteli nekaj oglašat. Bežal sem pred tistimi za mano, o tistih spredaj pa sploh nisem razmišljal. Ko pa sem prišel skoraj do kontrole sem srečal Florijana in bil kar presenečen. Na kontroli na Koritih (5h15m) sem videl, da je 8 minut pred mano. Spet sem se napil in napolnil bidon, pa naprej. Do odcepa, kjer sem srečal Florijana, ni bilo nikogar za mano, tako da sem vedel, da imam najmanj enih 10 min prednosti.
Zdaj pa sem začel loviti. Hodil sem le še v najbolj strme klance, drugače pa sem vso pot tekel. Prej proti Velikemu Planiku sem več hodil, a sedaj ni bilo več veliko - kakšnih 15km sem na hitro ocenil.
Ko sem prišel do dela proge, kjer smo šli v obe smeri, so mi tisti, ki so šele šli proti Velikemu Planiku dajali informacije o zaostanku. Najprej 5 min, pa 3, pa 2, pa 1, pa pol minute, Florijana pa še nikjer, potem pa sem ga zagledal ampak je trajalo še nekaj časa, da sem se mu približal, saj je tudi on že vedel, da sem takoj za njim.
Tečeva mimo kontrole na Poklonu in sem še kakšnih 20m za njim. Kontrolorjem samo zavpijeva štartne številke in dirjava naprej. Še kakšen kilometer ravnine naju je čakal, nato pa spust. Kmalu sem Florijana prehitel in si že tudi nabral skoraj 100m prednosti do začetka spusta. Tam pa kamenje in listje in sem malo gležnje čuval, pa je bil Florijan v trenutku za mano. Sem spet pospešil, še posebej tam kjer ni bilo tako strmo in si spet pridelal malo prednosti. Tukaj naj bi šli samo po kažipotih, a je bila ena tabla podrta in sem moral počakati in zgubil spet težko prigarano prednost. Ta zgodba se je še ene dvakrat ponovila, potem pa sem rekel, zdaj pa samo še ful gas in sem bežal. Čez nekaj časa ga nisem več videl za sabo, ampak sem še kar letel, ker sem vedel, da lahko hitro malo zalutam. Tukaj sem sicer potem tudi karto spremljal, ampak je bilo pri takem terenu in tempu kar težko.
Bil sem že blizu cilja in sem upal, da bom uspel priti pod 7 ur, kot sem se hvalil pred štartom, ampak se je tudi 7 ura prikazala na štoparici. Na cilju je bila fešta in sem že slišal glasbo in norel naprej, da bi vsaj bilo 7.00. In res sem prišel v cilj v 7.00.57 na petem mestu. Kakšnih deset minut sem samo na tleh ležal, saj me je zadnji spust do konca uničil. Potem pa sem počasi prišel k sebi in si privoščil zasluženo pivo.
Rezultati:
1. Goran Modrušan 6:24
2. Ivica Brajković 6:33
3. Marko Rajković 6:42
4. Kristijan Šivak 6:59
5. Matevž Slapničar 7:00
6. Florijan Tomc 7:05
7. Maurizio Križmanić 7:33
8. Darija Bostjančić 7:55
9. Eris Marotti 7:58
10. Luka Grebenc 8:28
10. Ivan Blečić 8:28
