Hoj vsem in še moje osebno poročilo iz Radenec:
Na Maratonu treh src sem bil že velikokrat a vedno v vlogi merilca. Zdaj sem prvič prišel kot tekač in bilo je manj stresno in precej bolj naporno, predvsem pa vroče. Saj nisem občutljiv na vročino a če jo skombiniraš z asfaltom in ravnino, ki jo moraš preteči, pa kar nekako depresivno vpliva nate. No, ni tako hudo in prihodnje leto bom gotovo spet tekel v Radencih!
Od teka sem pričakoval čas okoli 1:50 in pri sebi sem si rekel, da bo vse, kar bo bolje od lanskega poloma na Ljubljanskem maratonu, ko sem 21 km zmogel v času 2:02 in bil ob tem čisto povožen, že uspeh. Začel sem kar hitro, tempo množice me potegne in res ne vem, zakaj imam na roki pulzmeter, če ga ne upoštevam. Na devetem kilometru se mi je tak tempo maščeval in ko je prišel zame najtežji del proge (ravnina in brezveterje), je moj tempo hitro popustil. Vse tja do 18. kilometra sem potem nekako preživel na obroke, od okrepčevalnice do okrepčevalnice. Povsod sem se za par sekund ustavil in si privoščil par požirkov vode in kasneje tudi izotonika.
Od 18. kilometra proti cilju pa je spet steklo. Takrat sem očitno dojel, da bom prišel do cilja in da doseženi čas sploh ne bo tako slab
Ko veš, da bo muk kmalu konec in da gre proga celo malce navzdol, je takoj lažje teči.
Tudi vaše vzpodbujanje malo pred ciljem je pomagalo k lahkotnemu finišu v cilj, kjer sem zadovoljen ugotovil, da je kljub mukam kar šlo. Takoj sem se spustil v debato s prijatelji in jim hitel razlagati, kako je bilo. Beno je ves spočit in že najmanj pol ure v civilki modro kimal
Prilagam posnetek moje srčne frekvence, iz katerega je lepo vidno, da sem prvi del preforsiral in se nato trudil kot jo-jo, na koncu je pa spet steklo:
(špice navzdol so postanki na okrepčevalnicah, spodnje številke pa naj bi bili vmesni časi na kilometrskih oznakah a sem prepričan, da jih je bilo kar nekaj napačno postavljenih, 5. kilometer sem pa čisto prezrl)
Nauk za prihodnje leto? Začni zmerno in počasi stopnjuj tempo do cilja - če zmoreš, seveda.
Za konec pa še čestitke vsem, ki ste/smo tekli. Še posebej
bravo Vanji in Petri, ki sta svoj prvi polmaraton pretekli izjemno dobro!!!
celih 10 dni, je bila moja samooklicana funkcija v Radencih: v.d. trenerja 
. Pomočnik, ki mi je ves čas hodil ob levi nogi (imenovan Tobi) pa je poskrbel,da nama ni zmanjkalo družbe, ko nama je ob 15.h ekipa ušla po svoje. Naša uradna trenerja Beno in Jaka sta - skupaj z junaki na 21 km- pihala vsak v svojem tempu, midva pa sva se zavlekla v senco, od tam iskala barve naših novih dresov in spregledala Jako (oprosti, Jaka). Jaka je dobil certifikat ljubitelja živali