Anin tek - Sv. Ana, 1. julij 2006
OdgovorObjavljeno:02 Jul 2006, 22:46
V soboto so v Sv. Ani prvic organizirali Anin tek. Imel sem nekaj casa, pa sem sel pogledat, kako bo...
Malo me je skrbelo, ce bom nasel prizorisce teka, pa se je izkazalo, da so bile skrbi zaman. Cesta je lepo oznacena, sicer pa sem uzival v pogledu na okolico. Res lepi kraji
S prijavo sem opravil kot bi mignil. Ker sem bil dokaj pozen, se je start kar hitro blizal. Po kratkem pozdravu zupana je sledil nastop mladih mazuretk, pozdrav ravnatelja in javni opis proge. Potem pa start...
Hudo! Moja bojazen zaradi kratkosti proge (5 km) in dejstva, da se kraj nahaja na vrhu hriba, se je izkazala za upraviceno. Proga je najprej potekala strmo navzdol in se po kakih 2 km malo umirila. Na ravnini so nam postregli s pijaco, pripravljeno pa so imeli tudi celo mizo narezanega sadja. Kmalu zatem se je pot zacela vzpenjati, najprej po travniku mimo njiv in nato strmo (!) skozi gozd. Ker se predtem nisem ravno sparal, sem tu dihal kot lokomotiva, malo sem tudi zahodil. Po izhodu iz gozda se je pot malo zravnala, nato pa se ciljnih par 100 metrov se enkrat v hudi breg. Komaj sem prezivel
Ampak sem hitro prisel k sebi, takoj so me napojili, kmalu pa so prinesli tudi sadje iz osvezilne postaje, tako da smo se potesili
Za malico smo dibili nekaj posebnega: hamburger
Malo je bilo treba cakati v vrsti, a je bilo dovolj zabavno, da ni bilo tezko
Pred napovedano podelitvijo rezultatov je organizatorjem ponagajal racunalnik, a je potem vse s hitro posiljko resila NASA, tako da se je tudi podelitev zgodila.
Upam, da bodo za naslednje leto organizatorji pripravili malo daljsi tek, bom z veseljem spet prisel!

Malo me je skrbelo, ce bom nasel prizorisce teka, pa se je izkazalo, da so bile skrbi zaman. Cesta je lepo oznacena, sicer pa sem uzival v pogledu na okolico. Res lepi kraji

S prijavo sem opravil kot bi mignil. Ker sem bil dokaj pozen, se je start kar hitro blizal. Po kratkem pozdravu zupana je sledil nastop mladih mazuretk, pozdrav ravnatelja in javni opis proge. Potem pa start...
Hudo! Moja bojazen zaradi kratkosti proge (5 km) in dejstva, da se kraj nahaja na vrhu hriba, se je izkazala za upraviceno. Proga je najprej potekala strmo navzdol in se po kakih 2 km malo umirila. Na ravnini so nam postregli s pijaco, pripravljeno pa so imeli tudi celo mizo narezanega sadja. Kmalu zatem se je pot zacela vzpenjati, najprej po travniku mimo njiv in nato strmo (!) skozi gozd. Ker se predtem nisem ravno sparal, sem tu dihal kot lokomotiva, malo sem tudi zahodil. Po izhodu iz gozda se je pot malo zravnala, nato pa se ciljnih par 100 metrov se enkrat v hudi breg. Komaj sem prezivel




Ampak sem hitro prisel k sebi, takoj so me napojili, kmalu pa so prinesli tudi sadje iz osvezilne postaje, tako da smo se potesili

Za malico smo dibili nekaj posebnega: hamburger


Pred napovedano podelitvijo rezultatov je organizatorjem ponagajal racunalnik, a je potem vse s hitro posiljko resila NASA, tako da se je tudi podelitev zgodila.
Upam, da bodo za naslednje leto organizatorji pripravili malo daljsi tek, bom z veseljem spet prisel!