Najprej lep pozdrav vsem skupaj in hvala za čestitke
.
Tako kot si je vsak sam zadal letošnje cilje, sem se tudi jaz odločila, da poskušam letos narediti nekaj hrvaških treking tekem.
Ne vem s kom bi te tekme lahko primerjala, saj je to kombinacija mogoče teka, orientacijskega teka in hribolazenja. Nekaj je obvezne opreme, ki jo mora imeti tekmovalec pri sebi, poleg tega pa se sam oskrbuje z vso potebno tekočino in morebitno hrano (to pomeni, da ima vse s seboj - praviloma ni nobenih okrepčevalnic)
.
Pred štartom (oz. ob prijavi) se dobi zemljevid z vrisano potjo in kontrolnimi točkami, (žive ali nežive-perforatorji). Vrisana pot ni obvezna, je pa potrebno imeti za končno uvrstitev perforacijo vseh kontrolnih točk.
Da greben Mosor obstaja, še do nekaj mesecev nazaj sploh nisem vedela. Je pa to lahko rečem greben brez vode, poln kamenja, skal, grobega grmovja, pa tudi trnja in kač
, ki se razprostira od Splita tja do Omiša. Med drugim je krasen razgled na kanjon in reko Cetino, pa tudi jadransko obalo
.
Sama tekma je po svoje naporna, ker nanjo vpliva veliko dejavnikov - dolžina, vzponi, spusti, orientacija, vreme, teren,.. Pri meni je bilo kar nekaj negotovosti kar se tiče tekočine, ker je bilo izredno vroče in enostavno nisem vedela, ali bo zadostovalo do konca
.
Je pa res, da je na vse te tekme drugič, tretjič,... lažje iti, ker imaš že nekaj občutka, kaj te čaka.
Komur tak način ni všeč, potem je bolje, da se v to ne poda. Je pa to svojevrsten iziv, kjer človek ravno tako preizkuša svoje meje in je ob dosežkih zadovoljen
.
Takšni so moji občutki, ki pa se od ostalih lahko razlikujejo. Mogoče bom čez čas lahko še kaj dodala.
Vsem Slovencem, pa tudi ostalim tekmovalcem pa iskrene čestitke
.
LP
Simona
Več bo pa sama povedala,
