SAM 10 km
OdgovorObjavljeno:08 Sep 2007, 13:37
Za začetek septembra nenavadno hladno vreme, se je prikradlo nad Slovenijo v teh dneh. Vsi vrhovi višji od 1800 m so pobeljeni, ponekod celo samo 1000 m visoko. Vendar vremenska napoved za soboto in vikend kaže na izboljšanje. Zato se odločim za najkrajšo verzijo Slovenskega alpskega maratona, za 10 kilometrsko preizkušnjo.
Zjutraj je navkljub inverziji presenetljivo toplo. Na Jezerskem pa se nekaj minut pred startom pokaže še sonce. Zato startamo v prvi "ogrevalni" krog v praktično idealnih razmerah. Sonce poskrbi, da se nam ni treba preveč ogreti/segreti. Potem pa se sonce skrije in nam prepreči "pregrevanje" na klancih. Proga je čudovita in zelo razgibana. Na progi so številne blatne luže okrog katerih so organizatorji na srečo pot rahlo obpeljali. Tek mi je bil užitek tudi zaradi tega, ker sem ves čas napram drugim tekmovalcem rahlo pridobival in nisem izgubljal mest. To je verjetno posledica solidne taktike rezerviranega začetka in rahle pospešitve v klancih. Potem se je končal glavni klanec in sledil je atraktivni in blatni spust. Tu je šlo kar samo ter sploh si nisem predstavljal koliko smo pretekli navzgor. Navzdol smo na progi naletel praktično na vse. Tudi nizko leso, ki jo bilo treba preskočiti. A na srečo je bilo oznak dovolj, da ni bilo treba misliti na orientacijo. 3 km pred ciljem je bil še zadnji klanec in potem spust proti Planšarskem jezeru k startno-ciljnemu prostoru. V cilj sem pritekel absolutno 19., ter 5. v svoji kategoriji.
S tem tekom sem zelo zadovoljen, saj se je vse izšlo po načrtih. Preizkusil pa sem tudi Reebokove nove tekaške copate. Dvomim, če bi prišel čez traso brez njih.
FOTKE
Zjutraj je navkljub inverziji presenetljivo toplo. Na Jezerskem pa se nekaj minut pred startom pokaže še sonce. Zato startamo v prvi "ogrevalni" krog v praktično idealnih razmerah. Sonce poskrbi, da se nam ni treba preveč ogreti/segreti. Potem pa se sonce skrije in nam prepreči "pregrevanje" na klancih. Proga je čudovita in zelo razgibana. Na progi so številne blatne luže okrog katerih so organizatorji na srečo pot rahlo obpeljali. Tek mi je bil užitek tudi zaradi tega, ker sem ves čas napram drugim tekmovalcem rahlo pridobival in nisem izgubljal mest. To je verjetno posledica solidne taktike rezerviranega začetka in rahle pospešitve v klancih. Potem se je končal glavni klanec in sledil je atraktivni in blatni spust. Tu je šlo kar samo ter sploh si nisem predstavljal koliko smo pretekli navzgor. Navzdol smo na progi naletel praktično na vse. Tudi nizko leso, ki jo bilo treba preskočiti. A na srečo je bilo oznak dovolj, da ni bilo treba misliti na orientacijo. 3 km pred ciljem je bil še zadnji klanec in potem spust proti Planšarskem jezeru k startno-ciljnemu prostoru. V cilj sem pritekel absolutno 19., ter 5. v svoji kategoriji.
S tem tekom sem zelo zadovoljen, saj se je vse izšlo po načrtih. Preizkusil pa sem tudi Reebokove nove tekaške copate. Dvomim, če bi prišel čez traso brez njih.
FOTKE