Tekaški forum

Hoj,

Slovenska odprava na Jungfrau je uspešno osvojila vrh oz. pritekla do cilja.

To je bil moj prvi gorski maraton in moram priznati, da je bilo kar težko, še posebej zadnjih 5 km, ko sem se dobesedno vlekel do cilja.

Glede na to, da se nisem posebej pripravljal za ta podvig, sem z rezultatom zadovoljen.

Imeli smo tudi nekaj časa za turizem in nakupovanje, ki ga je bilo nekoliko manj zaradi zelo zasoljenih cen.

Prilagam nekaj FOTK, žal nimam nobene s teka.


REZULTATI slovenskih udeležencev

LP

MatjazV

Tako kot je napisal že Matjaž, lahko o tem dogodku govorim samo najlepše. Organizacija, vzdušje ob progi, navijanje, glasbene skupine, okrepčevalnice,...tu ni kaj dodati - Švicarska natančnost pač.

Kljub temu, da sem se teka lotil z velikim strahospoštovanjem (po napotkih mojega učitelja Staneta ), mi ga je uspelo končati brez večjih težav, so pa maserji in reševalci s tekmovalci na poti proti cilju zato imeli polne roke dela - 1800m vzpona naredi svoje.

Švica je name naredila velik vtis, drži pa tudi, da je pregrešno draga. Hribi, ledeniki, morene, zobate železnice, gondole,...razgledi in razgledi, ter neokrnjena narava, ne pusti nikogar ravnodušnega. Iz Interlakna (567m.n.m) smo se v dobrih dveh urah povzpeli z vlakom na 3570 m.n.m. Ker smo imeli tudi idealno vreme, smo izkoristili priložnost za ovekovečenje in poslikali vse mogoče in nemogoče.

Kjub temu, da še nisem strnil vseh vtisov, lahko rečem le, da bom v Švico zagotovo še odšel, morda že prihodnje leto na 16. Jungfrau Maraton.

Še to. Zanima me, ali želi kdo naročiti DVD, na katerem bi bil zmontiran prihod v cilj kompletne slovenske ekspedicije? Možno je naročiti DVD+prihod vsakega posameznika v cilj, v kolikor pa se bi pokazalo zanimanje, se lahko pozanimam, ali so nam pripravljeni na skupni DVD zmontirati prihod v cilj vseh 14 tekmovalcev iz SLO.

LP jan_jan

Pa še nekaj slik s tekme. Niso moje, vendar veliko povedo,...

http://www.runnersworld.de/jungfrau_mar ... tm?skip=01

LP jan_jan

LP

Še moje skromno poročilo. Tudi jaz sem uspel opraviti z mojo nočno moro v zadnjih štirih letih. Sicer ne tako častno kot vsi ostali Slovenci

Moj drugi JM se je pričel podobno kot prvi. Na drugem kilometru sem ugotovil, da ne bo nič iz mene. Tempo 6:10 pa povprečni pulz 170. Noro.

Pa sem šel na "backup" plan. Na izi- polmaraton 2:18 (sramota) potem pa v klanec, kjer je bilo že bolje, celo prehiteval sem. Do Wengna je potem kar šlo, nakar sem v Wengnu zgrešil okrepčevalnico, pa trpel do 33km. Potem sem se napil in najedel in po par minutah slabosti nadaljeval v spodobnem tempu. Prišel bi tudi pod 6 ur, ampak se je za postajo Wixi naredila kolona in sem stal na mestu cca 10 min .

Najprej sem se malo sekiral, potem pa rekel da pač je kot je .

Tako sem imel veliko preveč energije za zadnji vzponček in spust v cilj, kjer sem ob prehitevanju sotrpinov preštel do številke 52.

Skupna ocena maratona je tako super, ker sem ga zmogel v situaciji, kjer bi običajno nehal že na kilometru 10.

V štirih dneh druženja z Jelko in Aleksandrom smo se nasmejali in naužili Švice. Pogledali smo si Grindelwaldške znamenitosti, Maja in Jelka sta prehodili Eiger Trail, skratka uživali smo.

Kar se pa tiče samega maratona. Organizacija brezhibna, okolica fantastična, gledalci fenomenalni, godba,trasa meni malo preveč ravna in asfaltna (drugače pa lepa). Kaj pa me je motilo je pa to, da za 75€ nismo dobili prav veliko. Hrane nič (niti prej niti potem), v cilju nisem dobil več pijače, vrečka pa je vedno bolj prazna (v primerjavi z 2004). Enako je potrdil tudi Zdravko Volkar.

Z Aleksandrom sva odločena, da bo JM počakal nekaj let, ker je veliko ciljev, ki jih je potrebno še oddelati. K78, Around Mont Blanc, Dolomiti,...

Škoda, da se nismo kaj srečali.

Tadej

PS: Še to. Ni bilo lepo videti ljudi, ki so omedlevali, pa se zvijali od krčev, pa bruhali.

hoj,

Jungfrau maraton je gotovo vreden dolgega in obširnega poročila a se bojim, da si ne bom privoščil tega luksuza. mogoče bi ga veljalo uvrstiti v program predstavitev na novoletnem srečanju TF?

vse, kar so fantje zgoraj napisali, je res. Jungfrau maraton je:
- odlično organiziran,
- zelo lep
- polno okrepčevalnic z zelo prijaznimi prostovoljci (vseh je bilo 1200)
- težak (so tudi težji teki in to gotovo ni najtežji marato na svetu, kot se je drl spiker pred startom)
- drag - za 75€ ne dobiš skoraj nič - bidon, misli ploščico, medaljo in majico si priznojiš v cilju, kjer imaš na voljo le neko oranžno brozgo (izotonik lokalnega izdelovalca) in neke male pite, ko jih najdeš

če bom še prišel sem? verjetno bom a ne v naslednjih letih! čez 5 ali 10 let, mogoče ...

moj tek? hja, toliko kot sem letos vložil, sem tudi dobil - do 26. km sem se držal nazaj in tekel zmerno in brez težav. polmaraton v 1:48, pulz pod 160 - ni panike. potem pa prvi strm klanec in seveda hoja. ko se je spet zravnalo in naj bi stekel naprej, ni šlo. pulz 130 jaz pa nikamor telo enostavno nima dovolj moči za dolgotrajno delo na visokih obratih. tako je potem šlo dalje bolj počasi in ob občasni hoji. na začetku gozdne poti, kjer zožanje povzroča zastoje, pa sem se že toliko spočil, da sem lahko spet stekel in začel po poti navzgor prehitevati, kjer se je le dalo. po potki malo težje, ko pa smo prišli do ledenika in grebena, se pot razširi za dva vštric, je tudi prehitevanj ebilo lažje in brez slabe vesti, da oviram tekača, pred katerega se vrivam. zadnji spust je minil v šprintu in končno sem lahko dvignil utrip do 165. cilj v 4:54 ni kaj posebnega a glede na vloženo je realen in zato sem tudi zadovoljen.

čestitke vsem 14. slovencem, še posebej Mihaeli, Marjanu in Stanetu. nekateri smo se srečali a skupaj se nam ni uspelo zbrati. škoda.

ja, v Švici je še precej gorskih tekov, ki so bolj gorski od tega. mogoče tudi cenejši Davos, Zermatt, Vevrier, ... še v Interlaknu je ena polovička, ki je res gorska in bolj strma kot Jungfrau. možnosti je tako veliko. čakajo na nas

Tudi jaz sem bil med srečneži, ki so se udeležili 15. Jungfrau maratona, ki je letos štel tudi za svetovno prvenstvo v gorskem maratonu.

Potek dirke: postavil sem se relativno precej naprej, da bi se izognil gneči. Ki pa ja kljub več kot 4.200 tekačem na štartu ni bilo. Postavil si se kamor si želel, prostora povsod, neprimerljivo z LM npr.
Rekel sem si, Peter, začni počasi, pot je dolga. Pa ja, prav gotovo. 1. km-4:18 bruto, 2. 4:17, 3. 4:27 in tako naprej. Vseskozi sem se skušal brzdati, hkrati pa sem imel občutek, da tekači kar padajo mimo mene. In tako je šlo, od kilometra do kilometra, od vasi do vasi, od godbe do godbe. Do 10. km sem prišel v približno 45 minutah, do malega maratona, ki pa ni povsem raven pa v 1:41. Prehitro seveda, glede na to, kaj me je še čakalo. Na 27. km smo menjali ploščo. Zelo strm klanec. Opravil sem ga z odliko. Ko pa se je čez čas klanec ulegel, ko bi se dalo nekoliko pospešiti, so se začele muke. Pa sem stisnil zobe, se boril. Nekje na 32 km sva se srečala z Alešem Samcem. Pravkar je prišel iz boksov (masaža). Mene so tovrstni dogodki še čakali. Nekje na 35. km so me začele zategovati zadnje stegenske mišice, pa sem šel na ponjavo za masažo. Gospe so bile prijazne, so si pa vzele čas, pa sem vzel eno kremo v roke, se na hitro divje zmasiral, njih spravil v smeh, sebe pa v nadaljno bitko. Potem sem imel še težave s prebavo, posledica meni čudne pašte, ki sem jo prejšnji večer kupil na pašta partiju. Nedaleč od vrha je šla mimo Mihaela, tako ob robu. Šel sem za njo. Na spustu me je še 1x zagrabil krč. Prav pred prvo pomočjo. Na hitro sem se dokopal na do kreme, se zmasiral in oddrvel proti cilju. Kar padel sem mimo kopice tekačev, prav na oznaki 42 km tudi mimo Zdravka, ki je imel očitno velike težave s krči. Šprint v cilj in zadovoljstvo nad opravljeno nalogo.

Tekel sem 4:34:32, to je zadostovalo za 720. mesto med 3463 moškimi in za 111. od 658 v kategoriji M45. Verjetno bi šlo hitreje ob bolj umirjenem začetku. Pa kaj, vse je to del dirke. Se bom vrnil? Precej verjetno. Ne morem si še obljubiti ali naslednje leto ali kasneje.

Organizcija je bila brezhibna. Ogromno prostovoljcev. Navijanje. Glasba. Na različnih postajah različna. Od njihovih zvonov, dolgih rogov, do moderne glasbe, razpoloženjske in bobnov. Ko sem tekel mimo vrste bobnarjev, me je kar dvignilo od tal. Kako naj človek v takem počasi začne.

Švica in domorodci. Dežela je v lepem vremenu pokazala svoj najlepši obraz. Njeni prebivalci - notorični skopuhi, pa so me pustili nekoliko razdvojenega.

Mi. Slovenci. Vsi smo pritekli v cilj. V glavnem v okviru svojih trenutnih sposobnosti. Po mojem smo se izkazali. Še posebej Mihaela, Stane in Marjan.

Za Jungfrau me je pred leti animiral tekaški prijatelj Marino Bajič, kasneje še Aleksander. Hvala vama.

Rezime. Izjemna tekma. Zaradi takšnih tekov sem vesel, da sem tekač, da sem del tega gibanja. S takimi teki se polnim, da lažje in bolj polno živim. Zato. Jungfrau, hvala ti!

Peter èestitke, in vsem vam ostalim finisher-jem.

"Snežni tekač", hvala za čestitke.
Vse, kar je napisal PeterM 100% drži . Vzdušje, ki so ga pripravili Švicarji je neponovljivo in te kar ponese proti cilju .
K sreči sem imel v glavi Stanetove besede: "NE ZAČNI PREHITRO!!!" (21,1km/1h53min), katere sem skušal v praksi čimbolj upoštevati in ko smo prišli do 26. kilometra, sem bil še precej svež, da sem tisti strmi klanec proti Wengnu skoraj v celoti pretekel in ob tem prehitel veliko število tekmovalcev. Tudi v nadaljevanju sem na vsaki okrepčevalnici pridno vnašal "gorivo" in tako sem prvi krč doživel na 41.5km, ker sem pri spustu nerodno stopil in mi je spodrsnilo, ter me zagrabilo. Ko sem obremenil še drugo nogo, me je "prijelo" še v njo, nakar sem upočasnil in zložno, kot po jajcih nadaljeval proti cilju.
V cilj sem prišel v 4.47h brez večjih težav in kar je najpomembneje, niti enkrat se nisem vprašal: "Kaj mi je bilo tega treba?" . Je pa pri taki množični prireditvi popolnoma vseeno, ali je nekdo 1000, ali 2000,... pomembno je tako tekmo doživeti in uživati. Vreme nam je služilo, na cilju smo bili v kratkih hlačah in rokavih in to na 2071m.n.m.
Med potjo sem uspel celo opazovati čudovito pokrajino z Eigerjem in štiritisočaki, ki se dvigajo nad ciljem.
Lepota pokrajine, vzdušje in sedaj tudi poznavanje proge pa so dodaten motiv, da bom o Jungfrau maratonu zagotovo še razmišljal kot tekmovalec.
LP jan_jan

Se strinjam. Tekma je bila res nekaj posebnega.

Čeprav sem se na koncu kar pošteno namatral, je bilo to posebno tekaško doživetje.

Dobil (kupil) sem nekaj fotk s proge in si jih lahko ogledate.



.


FOTKE

Lepo tekajte in se pripravljajte za Ljubljanski maraton.

MatjazV

Živijo!
Verjetno ste že vsi strnili svoje vtise in našli odgovore za pričakovane in dosežene rezultate. Kdor ni zadovoljen bo moral še enkrat iti v repasaž. Tisti,ki pa smo zadovoljni pa bomo tudi še kdaj obiskali to progo. Težko jo je opisati, moraš jo doživeti.
Kljub startu brez gneče je nekomu uspelu, da me je na startu pohodil, verjetno sem startal prepočasi, kar sem imel tudi v načrtu. Tako sem padel in pri padanju sem se podzavestno lovil za tekača pred sabo, skoraj sem ga slekel. Bil pa je naš Matjaž. Matjaž opravičujem se ti, bilo je refleksno! Na srečo vseh se je končalo brez posledic. Tam po 6-7 km sem ugotavljal, da sem prehiter in sem malo upočasnil, tako je šla kar večja skupina mimo mene, če ne bi preveč razmišljal o strminah, ki me še čakajo bi se jih držal. Tako sem do 27 km tekel kar zadržano, ko pa se je začel tisti resni klanec do 28km sem ga hitro shodil, je spet šlo nekaj tekačev mimo,ki so se odločili za počasen tek. Morda so naredili 50m razlike a sem jih vse prehitel v naslednjem km in še več na spustu sem jaz naredil razliko. Kakšna 2km pred ciljem sem spet moral shoditi, pa tudi ostali so bili v koloni. Sam pa čutil zategnjeno mišico v mečih in sem pri vsaki pospešitvi v klanec le izzival še večjo bolečino in krč. Zato nisem nič izzival usode in sem previdno prišel do cilja.
Kar se pa tiče organizacije in trase maratona so pa že vse povedali predhodniki, lahko le potrim, da je bil to poseben maraton, ki bi se ga splačalo še kdaj ponoviti.
Čestitke vsem, ki ste ga premagali vsak po svojih močeh.
LP Stane