Tekaški forum

Za ogled pretočnega videa iz 1. teka na Vodiško planino kliknite tukaj

Carski tale video. Žal mi zvok na računalniku trenutno ne dela.

Na kratko Janezu Černilcu hvala za storeno dejanje.
Veseli nas da ste se udeležili tega teka.
Podrobnejše novice sledijo!
ČAO!

Eto še moje poročilo:


Dan sem mislil izkoristiti za vzpon na Begunjščico. A je sošolec s katerim sem mislil opraviti izlet spet zatajil. Glede na to, da se je pripravljalo krasno vreme, dneva vseeno nisem nameraval izgubiti. Zato sem se odločil, da se udeležim 1. gorskega teka na Vodiško planino.

Na samem štartu v senčni Lipniški dolini je bilo zjutraj še kar hladno. A Sonce se je vztrajno pomikalo vse višje in obljubljalo idealno klimo za tek. In res je bilo spet ravno dovolj toplo za poletna tekaška oblačila. Očitno je jesen najboljši letni čas za tekaške prireditve. Pred startom se odpravim na ogled proge in opazim, da gre res za pravi gorski tek s številnimi "zankami" na progi. Takoj za samim startom je po trasi tekel potoček. Ta del temeljito analiziram, saj bo treba biti tu v startni gneči zelo pazljiv, da ne bo prišlo takoj do poškodbe ali tekaških copatov z "nekaj" kilogrami blata na podplatih. Najprej, 2,5 km višje od nas, začnejo svoj tek mlajši dečki. Tu sta bila oba Božičeva seveda popolnoma brez konkurence. Za tem startoma z "dna" še mi. Zaženem se in težak startni del uspem premagati brez težav. Tehnična težavnost proge se sicer malo unese, a tečemo še vedno močno v klanec. Tu tečem nekje na 7. mestu in počasi napredujem. Uspem dohiteti Daliborja Todoroviča, ki premaguje trase zelo pametno. V težjih skalnih koncih namreč hodi in tako na videz varčuje z močjo. To taktiko prevzamem še jaz, saj je bilo ponekod tako strmo, da si bil celo nekaj hitrejši, če si hodil in tako delal daljše korake, kot pa če si počasi tekel in dobesedno grizel v strmino. Pa da ne boste mislili, da sem potem prihodil do cilja. Daleč od tega! Teka je bilo vsaj 95%. Kot sem kasneje izvedel, tudi zmagovalec ni tekel čisto povsod. Za tem v precej kratkem času prehitim Daliborja in še nekaj tekmovalcev. Tako se v dosegu mojih moči znajde le še en tekmovalec. Vodilni trije tekmovalci (kasneje sem izvedel, da sta bila le dva) pa so že skorajda predaleč, da bi jih videl kaj šele ujel. Zato se poslužujem včerajšnje t.i. Dvorjanske taktike. Namreč tekomovalca pred menoj vzpodbujam in ženem kakor me je volja in ga na ta način počasi utrujam. Tu in tam stopim korak pred njega, potem spet tik zanj. Tako sem v tekmi dobesedno užival in se sploh nisem trudil. Spet sem imel občutek, da počivam. Prvih dveh težavnih kilometrov je konec in znajdemo se na precej dobri serpentinasti makedamski cesti. Pravi avtocesti napram pravkar premagani strmi stezici močno poškodovani in razjedeni od zadnjega neurja. Sama ta pot na Vodice je znana, da je slabo ozančena planisnka pot, a organizatorji so se zelo potrudili in s številnimi trakovi, puščicami celo nam tekačem "slepcem", odvzeli vskakaršno delo kar se tiče oreintacije. Tako je bil tudi zelo lepo označen odcep za nazaj na stezo. Tu je bil še posebno težak del, saj je bil zelo strm ter povsem blaten tako, da sva s "sotekačem" dobesedno polzela nazaj navzdol. Naprej pa sva nosila blato na podplatih, ki se je sicer kaj hitro odluščilo takoj na naslednjem bolj skalnatem delu poti. Tu je bilo do cilja le še kilometer in pol. Oznake o dolžini pretečene poti so bila tu spet zelo dobrodošle, da si vedel kje si in kako pravilno razporediti moči. Še malo in bil sem v ciljnem delu. Ob progi pa Vilko in njegova družina brez katere se rekreativnih tekaških prireditev pravzaprav ni mogoče več predstavlajti. Tu sem močno pospešil in prehitel tekača, saj sem dobil informacijo, da je le še ravnina pred menoj. Ampak ne! Šlo je celo še malo navzdol! Po premaganih več kot 600 metrih višinske razlike se mi je zdelo, da ne tečem ampak da skorajda letim. Prispem na planino kjer se mi mami nekaj malo bolj glasno dere kot običajno. Zato še bolj pospešim in uspem zadržati minimalno prednost pred zasledovalcem tudi v cilju. Kot sem izvedel se je šlo za 3. mesto absolutno, ki sem ga seveda osvojil. Vredno se je bilo potruditi. Hkrati pa sem osvojil še svojo prvo zmago v kategoriji do 19 let. Ni kaj, moja prva zmaga! Pa čeprav pred edinim zasledovalcem Daliborjem.

Vreme na Vodicah je bilo še vedno popolno. Ni razloga za takojšen povratek, pa tud utrujen nisem, saj sem celo proga tekel zelo rezervirano. Nekaj drugega pa me je potem prisililo, da sem komaj stal na nogah. Namreč res ogromna porcija dobrega pasulja, ki sem jo z velikim tekom snedel. Podelitev se je začela zelo kmalu in od nje sem dobil praktično vse kar sem lahko: nagrado za 1. in 3. mesto ter še izžreban sem bil. Poleg črepinj (pokala) in majice, mi bo najbolj prav prišla prav gotovo knjiga o alpskih cvetlicah. Končno bom vedel, kaj fotkam "v travi in med skalami tam gor." Po končani prireditvi se še vedno ne odpravim dol. Spoznamo se z forumovcem "Radolco" ter prijetno poklepetamo. Kasneje se tudi skupaj odpravimi v dolino.

Tomaž Zupančič se je res izkazal z organizacijo te prireditve. Tako, da čestitke z moje strani. Tekačev nas je bilo okoli trideset. Od tega kar dobršen del forumovcev Tekaškega foruma. Še takih prireditev!

Najprej hvala za video.

Danes pa imam še jaz fotke. Naložim takoj, ko bom imel čas.

Dobro organizirana tekma, lepa proga, super vreme (edini problem teka je, da je gorski). Velik delež ob, na žalost, ne prav številni udeležbi tekačev (vzdušje je pri manjši udeležbi običajno bolj prijetno, domače; vendar je ob vsemu trudu organizatorja škoda, če je tekačev malo).
Bojan je ponovno prekosil samega sebe , očitno so mu gorski teki pisani na kožo. Le tako naprej! Čestitke tudi vsem ostalim, ki so se potrudili po svojih močeh .
Lep dan v lepem vremenu in prijetni družbi. Jaz sem se zjutraj odločal, kam bom šel in kako. Odločil sem se za Vodiško: z avtom na Jamnik, peš na štart, tekma in potem po drugi poti na Jamnik. Lepa krožna tura. Tek pa nekako v stilu Dražgoške gore konec avgusta (primerjava rezultatov na kratkih gorskih tekih z rezultati na ravnini povedo veliko).
LP,Vencelj

Tekma kot tekma, nič posebnega, dež je naredil svoje ; blato, sluz, veje, celo nekje je lezal hlod na poti ......
Tek sem vzel bolj za trening kot za tekmo. Mala utrujenost od Dvorske vasi, tako, da mi ni šlo vse po planu . Malo me je sama proga živcirala, ko sem moral gaziti po blatu in skakati iz enega hribčka na drugega, ker je hudournik na sredini proge naredil jarek .
Sicer sem pretekel v času 35, 36 min.? Zadovoljen glede situacije .
Zahvalaljujem se organizatorju za štartnino




Lp

Mario
_________________

Ti si tekel natančno 00:36:49.9.

Hvala za točen rezultat .
Napiši kje si dobil rezultate - link.


lp

Janez, hvala za filmček! Šele na povratku vidiš, kako dolga in zahtevna je proga, na tekmi pa kar grizeš , dokler se da.
Ob progi rasle tudi rdeče mušnice, sem jih imel čas občudovati. Ob vrnitvi se je našel tudi en velik jurček, skratka lep dopoldan preživet v gozdu in na Vodiški planini.
Osebje doma je zelo prijazno in imajo izvrstno ponudbo hrane, zato se ni čuditi, da je imel dom toliko obiska, poleg tekačev, pa tudi ob povratku smo srečali še kar nekaj pohodnikov,ki so šli obiskat oskrbnika.
Pa ponovno na prireditev!
Tomaž , nekaj bo treba doreči glede pohodnih palc - ne vem če jih pravila AZS dovoljujejo, ker znajo biti zelo moteče za tekača, ki hodi za palicami.
Toliko jaz- Organizator se je potrudil in lepo označil progo,priskrbel okusen pasulj in jabolka na cilju,ni pa manjkala niti spominska majica. Se izplača preiskusiti progo še drugo leto.
Lp
Miro

Meni je bil tudi super tek, še pridem...

Še moj vtis iz matranja po stmih stezah na Vodiško planino. Zanimiva razgibana proga, sicer prestrma za mojo jesensko gorskotekaško formo (od Grintovca naprej skoraj nisem treniral v strminah), tako da sem s korakanjem po najstrmejših delih lovil soliden čas. Tekaški vložki so mi šli mnogo bolje od nog, tako da lahko optimistično čakam na sobotno šmarnogorsko dirko.

Pohvale Tomažu za dobro organizirano tekmo, številčnost tekmovalcev pa glede na prvo izvedbo tudi ni bila tako kritična. Dober glas seže v deveto vas in verjamem, da bo drugo leto številka najmanj podvojena.

Čestitke Bojanu za zelo dober in hraber tek, sploh strmine so mu očitno pisane na noge (sama motivacija ga ni kar tako vlekla na vrh). Zato le hrabro naprej v gorski tek in čimbolj izkoristi svoj potencial.

Prav fina dirka je bila v nedeljo, sploh prvič sem bil na vodiški planini, ki me je v krasnem vremenu čisto navdušila Proga se mi zdi kljub kratkosti ena težjih letos....tisti divji štart naravnost v potok (sem videl nekaj štamperl dopinga na prijavnem mestu ) ...vsaj jaz sem bil po prvih par minutah takoj čisto kisel in sem potem bolj zmerno drobencljal proti cilju.
Se je pa povsod videlo s koliko entuziazma je bila cela tekma pripravljena! Vse čestitke Tomaž in upam da boš stvar peljal naslednje leto naprej!
lpŽ

čestitke vsem, ki ste premagali tisti "jarek".
jaz sem še s palicami in hojo komej do vrha prisopihal

Pohvala Tomažu in njegovi ekipi za res lepo organizirano tekmo. Proga lepo označena, strma a razgibana, tako da lahko vsaj malo zadihaš na tistih "ravninskih" delih. Tudi razglasitev je bila ekspresna.
Ker cel teden (od Preddvora) nisem niti malo mignil, razen štemanja (adaptiram domačo kopalnico), se je netreniranost zelo poznala pri teku. Ni šlo tako lahkotno kot ponavadi. Zadihanost in višji pulz sta me spremljala že od potoka naprej ter vse do ciljne ravnine, ki sem jo bolj lahkotno odtekel, saj za mano ni bilo tekmeca, ki bi me "ogrožal", tako da sem v cilj pritekel skoraj spočit.
Sem bil pa prvič na vodiški planini in me je navdušila. Lep ambient. Vračal sem se pa z avtom (me je gor čakala boljša polovica ) v Kamno gorico po doooolgi makedamski cesti, idealni za kolo. Lepi razgledi na Bled in Julijce.
Drugo leto se vidimo.

ps. Tomaž, kaka je pot z vodiške na Jamnik. Se da s kolesom?