Tekaški forum

Rezultati naših v Trevisu. Javornikova je ob pomoči Kosovelja dosegla normo za OI, Matjaž, Ero odlično, čestitke tudi vsem ostalim!

13 13 13 V56 KOSOVELJ MITJA SM SLOVENIA 02:28:20 02:28:20
15 1 1 V4F JAVORNIK HELENA SF SLOVENIA 02:28:36 02:28:36 samo dobro minuto za SLO rekordom!!!
30 28 2 P217 MACEK STANKO MM35 02:39:05 02:39:05
94 89 10 VV349 MATJAZ VRHUNC MM45 TF 02:48:31 02:48:30 le 40 sec za pb
406 395 35 VV228 POTOCNIK BOSTJAN TM 03:05:40 03:05:35 z nasmehom
654 629 187 P1814 OBREZA MARKO MM40 03:14:43 03:14:37
746 719 154 V1923 KLANECEK ALOJZ MM45 03:17:23 03:17:23
835 798 240 VV1645 SRAMEL ERVIN MM40 TF 03:20:09 03:19:39 dobra minutka za pb
845 808 168 VV2217 GREGORINCIC LADISLAV MM45 03:20:25 03:20:02
935 890 269 VV2185 POVRZENIC DRAGO MM40 03:23:17 03:22:52
1142 1079 4 VV2098 SAVIC VLADIMIR MM65 03:28:15 03:28:05
1694 1590 454 VV177 HVALA VALTER MM40 03:40:05 03:40:03
1959 1837 340 VV3462 ZEFRAN BRANE MM35 ZARJA 03:45:34 03:44:23
2274 2119 395 VV1646 ZUPANC MARTIN MM35 TF 03:52:07 03:51:36 .....

Najbrž sem koga spregledal - brez zamere.

, za odlične nastope
LP

Bravo naši!!!!!!!!!!!!!

hvala vsem za dobre želje in čestitke!

kaj naj rečem? še en lep izlet v odlični družbi. hvala Krunu in ekipi za dobro vzdušje, veliko smeha in srečanj s starimi in novimi prijatelji.

Lojze, žal nam je, da te ni bilo zraven. v današnjem soncu in visokih temperaturah bi se gotovo izkazal.

fantje bodo povedali svoje videnje potovanja in teka, zato naj na kratko napišem svojo izkušnjo. pričela sva skupaj s Tinijem, Drago je bil malce spredaj, Boštjan še bolj, Matjaž je bil pa v prvi vrsti. nekje na petem kilometru je Tini šel naprej, sam pa sem poskušal držati tempo okoli 4:35. z rahlim padanjem tempa mi je to do 25. kilometra nekako uspevalo. potem pa so se pojavile pričakovane težave v levi nogi, ki so me primorale, da upočasnim do tempa 4:55. nekje na 35. kilometru pa sem se očitno dovolj spočil, da sem se odločil stisniti in do cilja priti pod časom 3:21. do 40. kilometra smo tekli po ravnini in z redkimi blagimi ovinki. tu pa smo zavili v Treviso, kar je prineslo precej ostrih ovinkov, kratkih klancev in kock. no, vseeno mi je uspelo držati tempo malo po 4:30 in tako sem bil še sam presenečen, ko sem v cilju uro ustavil na 3:19:37. za vloženo delo in razmere je ta rezultat še predober. očitno imamo še rezerve

kasneje sem se pogovarjal s Heleno in Mitjo. oba sta bila s tekom zadovoljna. Helena ni imela prave konkurence med dekleti in je suvereno zmagala. Mitja ji je držal tempo, čisto na koncu pa je malo pospešil. tekla sta iz Vidorja, kjer je prvi del proge dokaj valovit, tako da je njun rezultat še oliko bolj vreden v primerjavi s tistimi, ki so tekli iz Vitoria Veneta.

vzdušje na in ob progi je bilo odlično, vreme dobro a seveda prevroče. brez stalnega močenja ni šlo. gledalcev ogromno. nepozaben je bil dober kilometer in pol dolg špalir na mostu prek reke Piave, kjer so se vse tri poti združile. res enkraten občutek.

Treviso je lep in dobro organiziran maraton. s pametnejšo ureditvijo vrst na prijavnici in testeninki pa lahko postane še boljši.

Ej, dobro ste tole odtekli, moje čestitke!!

Bravo, Helena in dolgoprogaši! Carski časi!

en par mojih utrinkov z včerajšnjega teka,

Vittorio ob osmih zjutraj - začenjal se je lep sončen dan, jaz pa sem se tresel od mraza. Dobesedno. Gledam Italijane, vsi na pol goli se mažejo z najrazličnejšimi žavbami, mene pa prijemlje groza ko pomislim, da se bom moral preobleči. Očitno se je skombiniralo nekaj treme pred prvim letošnjim maratonom z zgodnjo uro vstajanja in s tem povezano zaspanostjo. No ja, potem le nekako zlezem v tekaško opremo in ko nesem oddati vrečo z mojimi stvarmi, je sonce že skoraj pregnalo jutranji mraz.

Zeleno-belo-rdeči baloni, avion in na nebu izrisana trobojnica, vznemirjenje, v množici zadrhti, pištola poči in start.

Po nekaj kilometrih mi postane vroče. In potem m je zmeraj bolj vroče. Gledam okoli sebe, gledam sotekače in takrat me prešine - pa saj jaz sem edini lolek na celem maratonu, ki teče v dolgih pajkicah!
Ni čudno, da me pregreva...

Na petnajstem odtočim v grmovje ob poti, tečem naprej in se mi nekako dozdeva da se vzpenjamo in vzpenjamo in da neskončna ulica gre kar nekam gor in gor. Nepričakovano hitro se mi je pričela kriza ki traja potem do polovičke.
Po polovički pa sotočje treh rek. Zelene, bele in rdeče. Zlitje šest tisoč maratoncev v en neprekinjen tok. Spodbujanje, navijanje, kričanje. Zame občutki ganjenosti in mravljinci po hrbtu. To je to. Zaradi takih občutkov sem danes tukaj in tudi zaradi njih se zmeraj znova vračam na maratonsko stezo.

Potem je kriza popustila in po petindvajsetem mi kilometri tečejo prijetno enakomerno. Tam nekje na kockah tik pred ciljem se mi korak že nekoliko zapleta, noge bi rajši hodile, prehitijo me rdeči zajci za 3:45, zberem še toliko energije da me vzdušje bučne množice ljudi ob preprogi odnese čez ciljno črto.
In to je to.
Cilj, zasanjanost, čakanje, pašta, odhod...

Arrivederci Treviso,

Lp
Brane

Čestitke vsem, za garanje. za zmage ...

Ste pa že na začetku sezone nabrušeni.

Tini, kaj se je zgodilo tokrat? Jaz sem bil v mislih s tabo, a očitno premalo.

tae napisal/-a:Tini, kaj se je zgodilo tokrat? Jaz sem bil v mislih s tabo, a očitno premalo.

Tae, to je pa tako, ce gres skor direkt iz postelje (se v cetrtek sem imel vrocino) na maraton.
Sprva sem ga imel namen vzeti le kot dolgi tek, a kaj ko je spet prevladal pohlep po rezultatu. Po nekaj km z erotom in dragonsem sem jo pobrisal naprej in zacel teci z tempom pod 4:10/km do cca 12.km, ko sem ugotovil, da tako pac ne bo slo in zacel zmanjsevati. Na 25.km sem imel ze vse dihalne poti zamasene (nahod) in sem "kao" odstopil. Dobim dekco, in me napotijo do 30km kjer je bus. Po ene 2km hoje jo odvrzem in grem na easy do cilja (seveda se z enimi dodatnimi 5km hoje). Vse skupaj ne prevec pametna odlocitev. Drugo polovicko sem imel 2:17.
Ni kaj, dobra sola je bila..

Smola tini, ni kaj.

No, prvi letošnji maraton je pod streho.

Treviso sem izbral po priporočilu, da gre za hitro progo in za odlično organizirano tekmo. Sam sem se prepričal, da to res drži. V planu sem imel tek pod 2 uri 50, po tihem pa sem si želel, da bi mogoče lahko celo malenkostno popravil 5 let star PB. Ja, nisem bil daleč, pa tudi prav blizu ne, vsaj kar se tiče novega osebnega rekorda. Deloma je na to vplivalo vreme, od 10. km dalje je bilo, vsaj zame, odločno pretoplo. Največ pa sem kriv sam. Po planu bi moral prvo polovico preteči v času okoli 1:24, dejansko pa sem polovičko obrnil za 1:21:42.

Tako kot Ero, Tini, Boštjan, Drago in Varaždinci, sem tudi jaz štartal iz Vittorio Veneto. Tja smo se pripeljali z lokalnim vlakom. Štartni boksi so bili razdeljeni glede na prijavljene rezultate. Jaz sem se zdrenjal v prvega, takoj za VIP prostorom, kjer so štartali najhitrejši. Že na prvem km se je oblikovalo več skupinic in jaz sem se priključil eni večjih, kjer pa so bili sami italijani. Proga se je ves čas rahlo spuščala, zato je kar letelo. Na 10. km sem videl da je bil tempo zame nekoliko prehiter, zato sem to skupino spustil naprej in počakal naslednjo. Na polovici maratona sem dokončno dojel, da bo s tem tempom zelo težko nadaljevati, zato sem ves čas spremljal vmesne kilometrske čase in poskušal ohraniti hitrost na približno 4:00. Ob progi je bilo ogromno gledalcev in skoraj v vsakem večjem kraju kakšen bend, ki so nas glasno vzpodbujali. Na 22. km so nam delili kapice (mi smo dobili bele) in z njimi smo zatem prečkali most čez reko Piavo. To je bilo posebno doživetje, saj smo praktično tekli skozi špalir ogromne množice bučnih gledalcev. Na 25. kilometru me je prehitel tekač z zlatim napisom na hrbtni strani dresa: “12. decembra 2007 pretekel stoti maraton pod tremi urami!” Ta pa je kerlc, pomislim. Glede na tempo s kakršnim je švignil mimo mene je bilo jasno, da 3 ure na martaonu zanj ni nobena ovira. Na 28. kilometru sem na desnem stopalu začutil znano pekočo bolečino. ŽULJ! In to ogromen. Stisnem zobe in si rečem, da sem tega že itak navajen. Ob progi sem začel srečevati vse več tekačev, ki so shodili ali pa so imeli probleme zaradi krčev. Očitno je nagla vremenska sprememba in močna otoplitev naredila svoje. Na srečo so bile okrepčevalnice na vsakih 2,5 km odlično založene z vodo, napitki, mokrimi gobami in sadjem. Jaz sem se vsakič polil ter popil nekaj požirkov vode. Med tekom sem pojedel 5 gelov (na 10., 20., 30., 35. in 40. km), ki sem jih nosil s seboj okoli pasu, v posebej izdelanem elastičnem pasu s šestimi žepki. 10 km pred ciljem me je dohitel tekač, ki je glasno in globoko dihal. Po nekaj minutah mi je presedlo to sopihanje in stokanje in sem ves nervozen pospešil. Ni pomagalo. Spet sem ga imel za vratom in podil me je kot sam hudir. No, te tri km, ko sva tekla skupaj, sem malo popravil tempo. Potem pa, kot bi ga nekaj pičilo, je dodal plin in odbrzel dalje. Rešil sem se sicer neugodne zvočne spremljave, zato pa je tempo spet padel. Gledam na polarja in računam. Pod 2.50 bo verjetno šlo, za rekord pa zmanjkuje časa. 2 km pred ciljem pojem še zadnji gel in spet kontrola časa. Prehitita me dva tekača. Poskušam ju slediti. Ne gre, žulj se je odprl in stopalo pošteno skeli. Samo da pridem do cilja, dost mam! Ko sem se približal cilju sem zagledal preprogo, ki je bila z obeh strani obdana s polnimi tribunami gledalcev, ki so vpili in nas bodrili, da pretečemo še zadnje metre. Ko prečkam ciljno črto sem vesel. Kljub vsemu mi je uspelo narediti dober rezultat.
Zadnje tri mesece sem na treningih dobesedno garal. Delal sem po svojem planu in obrestovalo se je. Za rekord bo morda nova priložnost šele jeseni. Prej ne računam na to, bo verjetno prevroče. Sedaj sledi nekaj dni počitka in celjenje žuljev.

Prilagam profil proge


LP

MatjazV

....MatjazV in ostali......respect..... .....

Bravo, res ste odlični.