7.BOVŠKI TEK, 27.4.2008
OdgovorObjavljeno:27 Apr 2008, 20:05
Pa je za nami še ena preizkušnja. Zjutraj smo ob sedmih odrinili iz Vipave v prečudovit, sončen dan. Prav velik greh bi storili, če bi doma ostali ( ker seveda ni bilo otrokom lahko vstati ob 6.30). Po lepi, tekoči vožnji smo bili kar prvi na prizorišču.
Po vpisu, kjer so nam brez problemov zaračunali le družinsko štartnino,
( a smo morali naknadno vrniti kis, ker nam darilo ob družinski karti ne pripada) smo se malo sprehodili do mesta.
A je ura kar kmalu prišla do deset, ko je štartal naš tamali.
Pritekel je do šestega mesta.
In spet smo bili fraj skoraj dve uri in pol, do pol enih, ko so se začeli ta veliki teki. No, meni, ki rada z vsakim eno malo poklepetam, je šel čas kar hitro mimo. Medtem, ko je moj ZZ top najbrž kar odspal svoj delež v avtu.
Sama sem se seveda odločila za krajšo, 3,2 km dolgo progo. Videla sem pred sabo ogromno mladine, da pa ni bilo prav nobene iz moje kategorije in da bom kar zmagala, se mi pa niti sanjalo ni.
Ravno, ko sem se prehranjevala z odlično pašto in golažem in še kruhom zraven, slišim, da me nekaj kličejo na oder. Ker rezultatov še nisem videla, me je katapultiralo kar s kosom kruha v roki, naravnost na štengco. Ubogi bovški župan najbrž ni vedel, a naj počaka, da pojem, ali naj mi kar da medaljo. No, pa sva se vseeno lepo rokovala.
ZZ top se je, glede na to, da zaradi bolečega kolena ni vedel niti če bi šel sploh teč in se je za 10 km odločil šele, ko sem pisala prijavnice, super odrezal, saj je šel dobri dve minuti bolje kot lani in prehitel kar nekaj svojih konkurentov. S časom 38´50˝je bil 26. abslotno in sedmi v kategoriji.
Sindis je šlo do polovice super, pol pa malo manj super, a smo tudi z osmim mestom v kategoriji zadovoljni.
No, mi smo se imeli lepo in drugo leto spet pridemo.
Zdaj pa moram dat sušit ta drugo žehto ....
Po vpisu, kjer so nam brez problemov zaračunali le družinsko štartnino,
( a smo morali naknadno vrniti kis, ker nam darilo ob družinski karti ne pripada) smo se malo sprehodili do mesta.
A je ura kar kmalu prišla do deset, ko je štartal naš tamali.
Pritekel je do šestega mesta.
In spet smo bili fraj skoraj dve uri in pol, do pol enih, ko so se začeli ta veliki teki. No, meni, ki rada z vsakim eno malo poklepetam, je šel čas kar hitro mimo. Medtem, ko je moj ZZ top najbrž kar odspal svoj delež v avtu.
Sama sem se seveda odločila za krajšo, 3,2 km dolgo progo. Videla sem pred sabo ogromno mladine, da pa ni bilo prav nobene iz moje kategorije in da bom kar zmagala, se mi pa niti sanjalo ni.
Ravno, ko sem se prehranjevala z odlično pašto in golažem in še kruhom zraven, slišim, da me nekaj kličejo na oder. Ker rezultatov še nisem videla, me je katapultiralo kar s kosom kruha v roki, naravnost na štengco. Ubogi bovški župan najbrž ni vedel, a naj počaka, da pojem, ali naj mi kar da medaljo. No, pa sva se vseeno lepo rokovala.
ZZ top se je, glede na to, da zaradi bolečega kolena ni vedel niti če bi šel sploh teč in se je za 10 km odločil šele, ko sem pisala prijavnice, super odrezal, saj je šel dobri dve minuti bolje kot lani in prehitel kar nekaj svojih konkurentov. S časom 38´50˝je bil 26. abslotno in sedmi v kategoriji.
Sindis je šlo do polovice super, pol pa malo manj super, a smo tudi z osmim mestom v kategoriji zadovoljni.
No, mi smo se imeli lepo in drugo leto spet pridemo.
Zdaj pa moram dat sušit ta drugo žehto ....