Zasavska planinska pot v enem zamahuPozdravljeni,
Ker mi poletje nagaja z vremenom sem se na hitro odločil, da obdelam eno izmed obhodnic, ki jih imam na "to do" listi. Tako sem se odločil za Zasavsko planinsko pot (ZPP).
Na začetku moram napisati, da sem se več kot polovico poti spraševal če sem na originalni ZPP saj markacije tega niso pokazale. Npr. od Litije naprej nisem zasledil niti ene markacije z Z oznako. Zame so to Zorro markacije
Kot markacist moram priznati, da je celotna ZPP srednje dobro označena. Razlogi so številni (aktualnost ZPP, številni oskrbniki ZPP, primanjkljaju markacistov, križanju številnih poti – npr. E7, Sevniška planinska pot - Pot Lojza Motoreta, Moravška planinska pot, Levstikova pot, Badjurova pot itd.). Ampak s pravilnimi pripomočki (dnevnik ZPP, vodnik ZPP, karti Posavsko hribovje in GPS aplikacija) se da ZPP brez večjih težav slediti (največje težave sem imel iz Gore do Šmohorja in od Litije do Javorskega pila).
Z gotovostjo (Suunto 9) lahko napišem, da je ZPP dolga 220 km z 9600 metrov pozitivne višinske razlike (podatek iz PZS obhodnic ne drži).
ZPP sem začel v Bizeljskem (hvala Pia Peršič in Andrej Martinčič za prevoz) in prišel do Bohorja (celotno ZPP sem obdelal brez pomoči oz. v samooskrbi - nahrbtnik je bil v povprečju težak 5-6 kg). Drugi dan sem nadaljeval preko Lisce, Velikega Kozja, Kopitnika itd. do Mrzlice kjer sem na vrhu užival v sončnem zahodu. Sledila je Čemšeniška planina, spust v Izlake, vzpon na Zasavsko Sveto goro in mimo Geossa ponoven spust v dolino. Na poti na Janče sem se odločil, da bom dan zaključil v Litiji saj sem našel gostilno Kovač, ki mi bo poleg osnovni zadev (higiena, hrana, počitek) omogočila tudi pranje opreme. Zadnji dan je minil brez posebnosti, veliko makadama/asfalta in zelo malo planinskih poti. Na Kum sem prišel v času nevihte in tako zaključil ZPP. Še spust v Hrastnik (meni osebno najlepši spust iz Kuma) in z vlakom nazaj na Štajersko. Tako sem za celotno pot porabil 3 dni časa (41 ur) in doživel popoln »odklop«.
Zdaj ko ZPP zelo dobro poznam (potrebno bo še nekaj oglednih tur) se jo bom v prihodnosti lotil v stilu Leona Cestnika (2009) in Andreja Martinčiča (2017) »brez počitka« ampak v samooskrbi (po mojih podatkih jo je Radovan Skubic Hilarij leta 1996 osvojil v treh dneh oz. v 32 urah).
ZPP vam toplo priporočam saj boste v enem zamahu osvojili skoraj celotno Posavsko hribovje (edino ne razumem zakaj so ZPP dodali Šmohor, Kal in Mrzlico – slednji bolj ustrezajo Savinjskemu hribovju in so tudi deli Savinjske planinske poti) in tako spoznali zgodovinske, kulturne itd. znamenitosti Zagorja in Posavja.
Lp, Nino
A bi me radi že po nekaj km izgubili ali kaj 
