3. Andrejčkov tek - 14. tek na Vršič
OdgovorObjavljeno:25 Jun 2008, 15:31
Na startu se nas tekačev na žalost ne zbere prav veliko, kar je verjetno iskati vzrok v pravkar izvedenem Gorskem maratonu štirih občin. Za startnino se je dobilo dobro tekaško švic majico, (ki bo prav gotovo zelo prav prišla v teh vročih dneh) in (zelo zanimivo!) mazivo WD-40. Mogoče je organizator videl v tem simbolen pomen, kot da želi nam tekačem podmazati pete, da bo bolje letelo v Vršiške klance.
Gong zadooooooni in mi se poženemo proti prelazu. Najprej tečem zelo počasi in kontrolirano kot zadnji v vodilni skupini. Zelo se bojim da bi prehitro začel. Vem da me čaka še celih 12 km in da se mi nikamor ne mudi. Nekoliko zaostanem. Opazim pa da sem v nasprotju s tekači s katerimi tečem popolnoma spočit in nezasopel. Vendar se kar bojim močneje zagristi. Ko pa je ravnine do končno konec in ko prečkamo most čez veliko Pišnico pri Eriki, se končno močneje poženem naprej. Po nekaj 100 metrih spet dohitim tekača in nekaj km tečem z njim. Lahki bi rekel da sem na nov način uporabil tehniko "žabjih skokov". Nekaj časa sem tekel s tekačem in ga poskušal motivirati da bi pospešil. Ker mi to nikoli ni uspelo sem se sam skorajda s šprintom pognal do naslednjega tekača v daljavi. Z njim spet tekel kak kilometer da sem se spočil ter za tem spet odrinil naprej. Res prav užitek je bilo tako ves čas pridobivati mesta. Lepote Vršiča in okolice so me toliko zmotivirale da sem skorajda pozabil da tekmujem. Dodatno sem jo pognal, ko sem prehitel celo dva kolesarji, ki sta z zadnjimi močmi grizla v klanec. Prav gotovo najlepši tek, kar sem jih tekel. Prav nič se nisem namučil. Za tiste ki še vedno tečemo zgolj na »sončno uro« so bile zelo koristne oznake na Vršiških serpentinah s podatki o nadmorski višini. Tako se je dalo zelo lepo umeriti ustrezen tempo. Tek je bil preprosti užitek. Na vrhu bi si želel da bi se trasa proge podaljšala vsaj še do Vratc na Mojstrovko.
Organizator je poskrbel še za avtobusni prevoz navzdol. v Kranjski gori nas čaka toplo okrepčilo v prostoru ki je bi zelo prijetno v senci. Med tem ko sem čakal na podelitev sem si šel odteči proti Vitrancu, da sem si ogledal kolesarsko downhill progo. Vredno bi jo bilo enkrat preizkusiti. Na podletivi smo prijeli zelo izvirno izdelane pokale. Res lepo.
Na splošno lahko rečem da je šlo za enega najlepših in najbolje organiziranih tekov. Pohvale organizatorjem, ki so poskrbeli prav za vse, da je bila ta prireditev zelo prijetno in uspelo druženje navdušencev nad športom. Omeniti velja še super TF družbo in udeležbo.
Gong zadooooooni in mi se poženemo proti prelazu. Najprej tečem zelo počasi in kontrolirano kot zadnji v vodilni skupini. Zelo se bojim da bi prehitro začel. Vem da me čaka še celih 12 km in da se mi nikamor ne mudi. Nekoliko zaostanem. Opazim pa da sem v nasprotju s tekači s katerimi tečem popolnoma spočit in nezasopel. Vendar se kar bojim močneje zagristi. Ko pa je ravnine do končno konec in ko prečkamo most čez veliko Pišnico pri Eriki, se končno močneje poženem naprej. Po nekaj 100 metrih spet dohitim tekača in nekaj km tečem z njim. Lahki bi rekel da sem na nov način uporabil tehniko "žabjih skokov". Nekaj časa sem tekel s tekačem in ga poskušal motivirati da bi pospešil. Ker mi to nikoli ni uspelo sem se sam skorajda s šprintom pognal do naslednjega tekača v daljavi. Z njim spet tekel kak kilometer da sem se spočil ter za tem spet odrinil naprej. Res prav užitek je bilo tako ves čas pridobivati mesta. Lepote Vršiča in okolice so me toliko zmotivirale da sem skorajda pozabil da tekmujem. Dodatno sem jo pognal, ko sem prehitel celo dva kolesarji, ki sta z zadnjimi močmi grizla v klanec. Prav gotovo najlepši tek, kar sem jih tekel. Prav nič se nisem namučil. Za tiste ki še vedno tečemo zgolj na »sončno uro« so bile zelo koristne oznake na Vršiških serpentinah s podatki o nadmorski višini. Tako se je dalo zelo lepo umeriti ustrezen tempo. Tek je bil preprosti užitek. Na vrhu bi si želel da bi se trasa proge podaljšala vsaj še do Vratc na Mojstrovko.
Organizator je poskrbel še za avtobusni prevoz navzdol. v Kranjski gori nas čaka toplo okrepčilo v prostoru ki je bi zelo prijetno v senci. Med tem ko sem čakal na podelitev sem si šel odteči proti Vitrancu, da sem si ogledal kolesarsko downhill progo. Vredno bi jo bilo enkrat preizkusiti. Na podletivi smo prijeli zelo izvirno izdelane pokale. Res lepo.
Na splošno lahko rečem da je šlo za enega najlepših in najbolje organiziranih tekov. Pohvale organizatorjem, ki so poskrbeli prav za vse, da je bila ta prireditev zelo prijetno in uspelo druženje navdušencev nad športom. Omeniti velja še super TF družbo in udeležbo.
