Tekaški forum

V soboto zjutraj se je ekipa v sestavi Aleš, Lila, Igor in Laufer, ter suport team - Alenka odpravili izpred Aleševe hiše v Kranju na dolgo pot proti Imstu. Že na začetku je bilo malo težav, saj je Garmin Igorju kazal, ste na cilju , hiše pa nikakor ni našel.
Pot nas je vodila preko Avstrije v Italijo in preko Brenerja ponovno v Avstrijo.
Po prihodu smo dvignili startne številke, opravili kratek test, kjer so ugotovili, da smo vsi sposobni. Sledilo je nakupovanje dobrot za večerjo in potem naprej do našega prenočišča, ki je bilo le 100 m oddaljen od starta polovičke.
Zjutraj je bilo še prijetno hladno, že pred startom se je temperatura dvignila na več kot 20 st. Aleša je bilo potrebno odpeljati še na start maratona.
Polmaratonska proga se je v začetku malo spustila, sledil je en manjši klanec, nato pa do 8 km samo spust. Priznam, da sem se malo šparal, saj je bilo po dolini potrebno preteči še kar nekaj kilometrov in to tudi z vzponom. Garmin je na koncu pokazal 20,8 km (408 vm spusta, 190 vm vzpona). Tekel sem zelo neenakomerno, saj sem po 8 km spustil tempo, na 14 km sem si privoščil malo daljši postanek, 16 km zopet pospešil, zatem ponovno bolj lagano in zadnji kilometer v hitrem tempu. (tempo od 4,01 do 6,29 min/km) Presenečen sem bil v drugem delu proge, ki je večinoma potekal po makadamu, res pa je tudi, da je bila tam prijetna senčka. Še moj čas: 1.44,55
V cilju sem po pregledu rezultatov ugotovil, da bi se verjetno vsi vrnili s medaljami v svojih starostnih kategorijah, če bi se odločili za najkrajšo varianto teka. Največ jih je teklo na maratonu in najmanj na 11,2 km progi.
Po teku smo si privoščili masažo, obilno hidracijo in potem proti domu. Na poti smo imeli kar nekaj problemov, da smo našli gostilno v kateri smo lahko kaj pojedli.

SLIKE
REZULTATI

Maraton v dolini Benija Raicha je bil kr naporen. Vsekakor pa rezultatsko daleč pod pričakovanji. K sreči imam prijatelje na forumu, ki mi postavijo cilje, ki jih lahko izpolnim tudi na tridesetih stopinjah. A komaj.

Večer pred tekmo sem pojedel enormne količine makaronov, zjutraj pred štartom spil dve skodelici kave, kar je postala dobitna kombinacija za pogosto obiskovanje WCja. Na štartu je bilo še prijetno hladno (16 stopinj), a kaj več v senci in na skoraj 1700m tko ne bi moglo biti..

Po poku iz kanona smo se zapodili v klanec. WTF..jaz dober mesec treniram spuste, tu pa prva dva kilometra tečem navzgor s tempom 5.30; no ampak potem se je proga obrnila nazaj v dolino in smo jo spustili. Nekaj kilometrov je šlo celo pod 4.0, nekaj kilometrov sploh nimam izmerjenih, saj smo tekli skozi (neosvetljene) tunele in galerije, a občutek je bil tam nekje do dvajsetega kilometra kar v redu. Klanci sploh niso bili prehudi, ves čas sem čakal kakšen res konkreten spust. Če primerjam tole s spustom z Jezerc - le par kilometrov pod Viženčarjem je podobnih progi v Pitztalu. Žal.

Polovička je šla po občutku tm okoli ure in pol (je bil ravno en daljši tunel in nimam zmerjeno), mal pred tridesetim sem prvič shodil. Sonce je nažigalo na ful, dolina se je malo prej odprla in kljub hoji sem imel pulz 145. Zame nepredstavljivo veliko. Upam, da je bilo to le zaradi kave in vročine. Sledil je dober kilometer navzgor, spet hoja, ko sem pojedel še zadnji gel in ga poplaknil s toplo, postano vodo sem skoraj bruhal. Minevale so minute v hoji, v glavi pa preračunavanje končnih časov. Začuda me sotekmovalci sploh niso več prehitevali. Res pa nas je bilo na štartu le dobrih 200, tko da kake silne gneče ni bilo.

Ko se je proga končno prevesila malo konkretneje navzdol spet stečem in v čist solidnem tempu odtečem do cilja. 3.28 je natanko toliko kolikor sem si zapomnil, da me je tini vzpodbujal (on sicer zdaj pravi, da je rekel pet minut manj) in očitno največ kar sem bil tistega vročega dne sposoben spraviti skupaj.

Po popitih petih (brezalkoholnih) pivih in masaži sem bil čez dobro uro že čist dober. Sotekmovalci so prihajali v cilj še dve uri po mojem prihodu. Izmučeni, ožgani, dehidrirani..

Če ne bojo prestavili štarta za dva do tri tedne v začetek junija bi težko komu priporočil to tekmovanje. Sem pa, zanimivo tudi s tem časom, prehitel več kot polovico štafet, tko da občutek v cilju ni bil več tko grenak.

Težav s koleni zaradi spusta nisem imel ne med treningi na Krvavcu, ne med tekmo in ne po njej. Mogoče sem pa premal nažigal?!