- 08 Jun 2003, 23:48
#188
Hoj, tole poročilo bo v dveh delih. Prvi po opis objektiven prireditve in proge, drugi pa čisto subjektiven prosti spis o lastnem doživetju. Prvi del preberite za v prihodnje, drugega pa, če želite
Kako do Cerknice, veste. A kje je start? Nič lažjega - v Cerknici takoj po mostu zavijete desno (OK, tudi napis TEK vas opozori na to) in sledite cesti dokler ne zmanjka asfalta. Še kilometer makadama in prispeli ste v Ribiški kot. Startno ciljni prostor je ravnina med dvema 'otočkoma', na prvem je čebelarska učna pot, kjer lahko ob nedeljah popoldne tudi nabavite med, na drugem pa brunarica Ribiški kot. Tu je tudi stičišče cest, ki bodo 'naše' med tekom.
Gremo na tek. Prvi kilometri minejo po dokaj solidnem makadamu med jezerom na levi in gozdom na desni. Vode skoraj ni, tako da tisto o jezeru vzemite pogojno in letnemu času primerno. Po slabih 15 minutah se ravnina dvigne v prvi klanček in skozi vas Otok srečamo celo nekaj metrov asfalta. Od zdaj pa vse do sredine proge bomo večinoma tekli po senci, saj cesta, ki se ves čas zložno vzpenja, vodi skozi gozd.
Malo pred 9. kilometrom zavijemo desno in navzdol in že smo na cilju 9,2 ki proge. Za tekače na 21 km pa se začenja težja in daljša 'polovica' teka. Sence zdaj skoraj ni. Tečemo proti Cerknici in na začetku asfalta zavijemo desno in zavijugamo v Dolenjo vas. Tu nas čaka verjetno najtežji del - skoraj 2 kilometra dokaj slabega makadama preko polja. O kaki sapici seveda ni govora.
Ko se prebijemo do naslednjih hiš, željno iščemo vsako zaplato sence med njimi. Nato pa spet na makadam in v hrib. Pot se obrne v levo proti izhodišču a do tja se bomo še kar dvigali in sopli po soncu ter uživali v kratkih senčnih odsekih.
Po 20. kilometrih smo spet na že znanem razpotju. V levo in po klancu navzdol, še 300 metrov in v cilju smo - bravo!
Objektivna ocena - proga je lepa a razgibana in vroča, makadam pa tudi ne omogoča hitrega in obenem lahkotnega teka.
O prirediteljih - so prijazni in pridni. Le merjenje in obdelava rezultatov sta na roke in papir. Ko so pričeli s podelitvami, še nihče ni (zares) vedel, kako je opravil, ker seveda niso mogli 'obesiti' rezultatov ... A nič zato.
In še ena pripomba. Za bon za hrano smo dobili pljeskavice v lepinji. Se bojim, da to nekako ni tekaška in športna prehrana!
Kako do Cerknice, veste. A kje je start? Nič lažjega - v Cerknici takoj po mostu zavijete desno (OK, tudi napis TEK vas opozori na to) in sledite cesti dokler ne zmanjka asfalta. Še kilometer makadama in prispeli ste v Ribiški kot. Startno ciljni prostor je ravnina med dvema 'otočkoma', na prvem je čebelarska učna pot, kjer lahko ob nedeljah popoldne tudi nabavite med, na drugem pa brunarica Ribiški kot. Tu je tudi stičišče cest, ki bodo 'naše' med tekom.
Gremo na tek. Prvi kilometri minejo po dokaj solidnem makadamu med jezerom na levi in gozdom na desni. Vode skoraj ni, tako da tisto o jezeru vzemite pogojno in letnemu času primerno. Po slabih 15 minutah se ravnina dvigne v prvi klanček in skozi vas Otok srečamo celo nekaj metrov asfalta. Od zdaj pa vse do sredine proge bomo večinoma tekli po senci, saj cesta, ki se ves čas zložno vzpenja, vodi skozi gozd.
Malo pred 9. kilometrom zavijemo desno in navzdol in že smo na cilju 9,2 ki proge. Za tekače na 21 km pa se začenja težja in daljša 'polovica' teka. Sence zdaj skoraj ni. Tečemo proti Cerknici in na začetku asfalta zavijemo desno in zavijugamo v Dolenjo vas. Tu nas čaka verjetno najtežji del - skoraj 2 kilometra dokaj slabega makadama preko polja. O kaki sapici seveda ni govora.
Ko se prebijemo do naslednjih hiš, željno iščemo vsako zaplato sence med njimi. Nato pa spet na makadam in v hrib. Pot se obrne v levo proti izhodišču a do tja se bomo še kar dvigali in sopli po soncu ter uživali v kratkih senčnih odsekih.
Po 20. kilometrih smo spet na že znanem razpotju. V levo in po klancu navzdol, še 300 metrov in v cilju smo - bravo!
Objektivna ocena - proga je lepa a razgibana in vroča, makadam pa tudi ne omogoča hitrega in obenem lahkotnega teka.
O prirediteljih - so prijazni in pridni. Le merjenje in obdelava rezultatov sta na roke in papir. Ko so pričeli s podelitvami, še nihče ni (zares) vedel, kako je opravil, ker seveda niso mogli 'obesiti' rezultatov ... A nič zato.
In še ena pripomba. Za bon za hrano smo dobili pljeskavice v lepinji. Se bojim, da to nekako ni tekaška in športna prehrana!