3.TEK NA KOVK, 31.8.2008
OdgovorObjavljeno:01 Sep 2008, 08:11
Včeraj smo skoraj doma( 2km proč) odtekli ( odhodili) 3. gorski tek na Kovk, ki je bil prvič izpeljan kot tek za pokal Primorskih novic. Udeležilo se nas ga je 53 odraslih in presenetljivo 35 otrok.
Po pravici povem, da sem v torek, ko sem šla progo probat, petkrat lažje preživela ta vzpon, kot včeraj. Noge me kar niso hotele vleči v tisto strmino, ki jo je Alič, zmagovalec teka, premagal v dvajsetih minutah, Vanja, zmagpvalka, pa v 26-ih. Ma svaka vam čast.
Sama sem se na začetku zakadila, kot da ima zmanjkat sveta in prav to me je najbrž potem teplo....
Še ROKO je nekaj piskal za mano prvih dvesto metrov, da me ne more ulovit, ma da pa me bo, pa čeprav pole neha.... Sem nehala kar sama... Teč... In začela hodit....
Celo pot sem za sabo" vlekla" forumovca KoširA.-ja in Mateja, a mi je Košir zadnjih 500 m le ušel mimo, da ga ne bi bilo na cilju preveč sram....( hi, hi, hi!!!)
Med potjo sem močno pogrešala km oznake, ali pa kar 500m oznake, ki bi bile za tak vzpon več kot dobrodošle, saj smo po besedah našega press ministra Japlja, ki je štel za v dolino vse te Ovivnike( levo- desno) premagali kar 140 serpentin, zato se mi zdi fajn, da vsaj malo vem, koiko premagam, ko se vlećem proti vrhu, ki ga kar noče biti.
Sta pa prišli obe okrepčevalnici z vodo več kot prav, vsaj zame...
No, po 39 minutah končno zagledam ciljno črto. Odličen čaj, eno jabolko, ki je še čakalo na ta zadnje, prevzem majice, ki so jo dali na vrhu, da smo se lahko preoblekli, pogled na prelepo dolinco in že jo mahnemo proti dolini nazaj.
V dolini so se vaščani že lepo zabavali ob vaškem prazniku, v teku so bile že stave za pršut, ki je visel ob odru,( za evro si moral ugotoviti višino do njega), kuharice so nam skuhale super joto s klobaso in vratovino, za sladico smo dobili še dober rogljiček, privoščili smo si še en ( dva, tri.......štiri...) poceni pir in počakali na razglasitev rezultatov.
Sama sem se med rezultati znašla poleg najmlajše Ane, ( kar bi mi seveda prijalo) in tudi nekaj drugih sem opazila, da so drugje kot bi morali biti, a so vse pošlihtali, kot je treba... Z ZZ topom sva oba pristala na četrtem mestu, Janet pa je kot edina v svoji kategoriji seveda zmagala.
Zdaj pa me vprašte, kdo je dobil pršut? Ko smo končno dočakali merjenje, sem bila kar malo ggggrrrrrr, ker sem falila za en sam ubogi cm!!!! Da visi 319 cm visoko, so stavili trije možakarji in eden med njimi je prav tako pršut zadel že dan prej ( pravzaprav je bila to najbrž njegova polovička), v Sežani na teku, ko pa se je ugotavljalo težo.
Kako so se zmenili potem, ne vem, ker smo jo mahnili domov.
No, na koncu sem seveda na vse hudo že pozabila, tako da kar pristanem na udeležbo četrtega teka na Kovk. Če bo zdravje , seveda. Ma, seveda bo!
Po pravici povem, da sem v torek, ko sem šla progo probat, petkrat lažje preživela ta vzpon, kot včeraj. Noge me kar niso hotele vleči v tisto strmino, ki jo je Alič, zmagovalec teka, premagal v dvajsetih minutah, Vanja, zmagpvalka, pa v 26-ih. Ma svaka vam čast.
Sama sem se na začetku zakadila, kot da ima zmanjkat sveta in prav to me je najbrž potem teplo....
Še ROKO je nekaj piskal za mano prvih dvesto metrov, da me ne more ulovit, ma da pa me bo, pa čeprav pole neha.... Sem nehala kar sama... Teč... In začela hodit....
Celo pot sem za sabo" vlekla" forumovca KoširA.-ja in Mateja, a mi je Košir zadnjih 500 m le ušel mimo, da ga ne bi bilo na cilju preveč sram....( hi, hi, hi!!!)
Med potjo sem močno pogrešala km oznake, ali pa kar 500m oznake, ki bi bile za tak vzpon več kot dobrodošle, saj smo po besedah našega press ministra Japlja, ki je štel za v dolino vse te Ovivnike( levo- desno) premagali kar 140 serpentin, zato se mi zdi fajn, da vsaj malo vem, koiko premagam, ko se vlećem proti vrhu, ki ga kar noče biti.
Sta pa prišli obe okrepčevalnici z vodo več kot prav, vsaj zame...
No, po 39 minutah končno zagledam ciljno črto. Odličen čaj, eno jabolko, ki je še čakalo na ta zadnje, prevzem majice, ki so jo dali na vrhu, da smo se lahko preoblekli, pogled na prelepo dolinco in že jo mahnemo proti dolini nazaj.
V dolini so se vaščani že lepo zabavali ob vaškem prazniku, v teku so bile že stave za pršut, ki je visel ob odru,( za evro si moral ugotoviti višino do njega), kuharice so nam skuhale super joto s klobaso in vratovino, za sladico smo dobili še dober rogljiček, privoščili smo si še en ( dva, tri.......štiri...) poceni pir in počakali na razglasitev rezultatov.
Sama sem se med rezultati znašla poleg najmlajše Ane, ( kar bi mi seveda prijalo) in tudi nekaj drugih sem opazila, da so drugje kot bi morali biti, a so vse pošlihtali, kot je treba... Z ZZ topom sva oba pristala na četrtem mestu, Janet pa je kot edina v svoji kategoriji seveda zmagala.
Zdaj pa me vprašte, kdo je dobil pršut? Ko smo končno dočakali merjenje, sem bila kar malo ggggrrrrrr, ker sem falila za en sam ubogi cm!!!! Da visi 319 cm visoko, so stavili trije možakarji in eden med njimi je prav tako pršut zadel že dan prej ( pravzaprav je bila to najbrž njegova polovička), v Sežani na teku, ko pa se je ugotavljalo težo.
Kako so se zmenili potem, ne vem, ker smo jo mahnili domov.
No, na koncu sem seveda na vse hudo že pozabila, tako da kar pristanem na udeležbo četrtega teka na Kovk. Če bo zdravje , seveda. Ma, seveda bo!
računamo nanjo. Ana ČUFER, 12 let. 