področje za debato o tekaški literaturi na splošno ter za predstavitve knjig v slovenskem in tujih jezikih. pa še seciranje njih vsebine ...
Uporabniški avatar
 AVI
#295015
miciM napisal/-a:
AVI napisal/-a:Spet narejeno domače riževo mleko po receptu "de la Scott Jurek"... :lol:

Nič NE vidim, nič NE okušam, kje pa je to riževo mleko :lol:

:wink:


Doma v hladilniku... :lol: :lol: ...ma, je res simpl kot pasulj...šalica riža + voda in eto ga...hehehehehe...v trgovini pa ga prodajajo kot da je zlato... :lol: :lol:
Uporabniški avatar
 vencelj
#295682
vencelj napisal/-a:Danes dobil!


:roll:
Uvodni del, "bi rad postal nekdo?", mi ne deluje ravno motivacijsko. Ležati ob cesti v lastnem bruhanju...enaki učinki na drugačen način... :lol: :mrgreen: . No ja, počakajmo nadaljevanje...

Tole je že bolje:
Vsi smo kdaj v dvomih. Povsem človeško je, da se včasih čudimo, zakaj neki smo se znašli v določenih situacijah in zakaj nam življenje neprestano postavlja nekakšne ovire na pot. Samo najbolj poduhovljeni (ali pa najbolj zmešani) so sposobni prav vsako bolečino sprejeti kot izziv in vsako težavo kot blagoslov.
Uporabniški avatar
 vencelj
#296760
Prebrano. Brez hitenja, po obrokih med sedemdnevnim uživanjem v Danjah. Dobra!
Nobenih zateženih recenzij, iz svojega zvezka bom prepisal samo tisto, kar se mi je zapisalo samo od sebe potem, ko sem zaprl zadnjo stran:
"Morda najboljša od vseh že prebranih. Tudi Scoot je le človek, tudi njega lahko doletijo in prizadenejo življenski dogodki (ločitev, smrt matere...) in vplivajo na njegovo ukvarjanje s športom. Še vedno je lahko dober, a skozi leta ukvarjanja z ultrateki in nizanja elitnih zmag vendarle prispe v slepo ulico (kam in kako naprej), postavlja se mu vrsta vprašanj, vedno znova išče nekaj novega, novo motivacijo in nove izzive."
Slehernik!
Vsekakor pa njegova knjiga, tako kot katalončeva in "rojeni za tek" (ne pa tudi "ultramaratonec") name vpliva motivacijsko.
:laola :juhuhu: :lauf:

LP
Uporabniški avatar
 vencelj
#299383
V reviji fit polet objavljenem pogovoru s Scottom sem postal pozoren predvsem na eno vprašanje in odgovor, s katerim tekač demantira moje prepričanje, da so ultramaratonci posebni ljudje s posebnim načinom razmišljanja, ki ga ne premore vsak, torej tudi ultramaratonec ne more biti vsak. Scot pravzaprav trdi obratno:

Vprašanje:
Če je prehod od maratonca do ultramaratonca razumljiv, kako je potem s povprečnimi tekači oziroma rekreativci? Oziroma ali je ultramaratonec človek s posebno nadarjenostjo ali gre le za način treninga in seveda, kot sami pravite, psihično trdnost in moč volje?


Odgovor:
Prepričan sem, da lahko vsakdo preteče ultramaraton. Dolgotrajni trening, skozi katerega telo dobi izkušnjo in potrebno vzdržljivost, je seveda potreben in nujen, nedvomno pa sta želja in osredotočenost na cilj precej pomembnejši. To sta dve lastnosti oziroma kvaliteti, ki ju ima vsak človek. Do njiju se je treba le prebiti, za njiju se je treba potruditi.


Mnenja :?:
Ja, ja, saj vem, vse je v glavi...
Uporabniški avatar
 Virtus
#299414
Se strinjam z Jurekom. Vsak zdrav človek, telesno in duševno, se lahko natrenira za ultramaraton. Pomembna je samo močna želja po uspehu. Takšne močne želje po ultramaratonu ima pa le peščica :) Mislim da za pretečt ultramaraton ne potrebuješ talenta, ampak moraš verjet v to. No mogoče moraš pa imet talent, da lahko sploh verujes v to :)
Uporabniški avatar
 semjul
#299415
:D

Čisto pozabil na tole temo. Prebral, mi je bolj všeč kot Killianova, čeprav so v obeh motivacijska sporočila.
Ultramaratoni so svojevrstni podvigi duše in najprej mora biti zainteresiran duh v človeku, da pokrene motor-človeško telo. Večino že misel na kilometre, pri katerih zaboli hrbet celo v avtomobilu, odvrne od tako "norih" podvigov. Ampak le zato ker ne poskusijo, ko pa poskusiš, potem postane premagovanje ekstremnih dolžin poslastica za duha, in skrajno izčrpavanje za telo, oboje skupaj pa da vedeti človeku da lahko živi polno življenje tudi na področjih izven športa.
#299416
Zdaj pa si zamisli, da ko si tečeš si odklopljen od duše.
Toliko si zaverovan vase in v svojo moč ter na auto pilota, da duša reče: eh saj ovi/va me ne rabi. GRem malo na izlet, da se nahranim. Ti se kotaš, kot robot , včasih malo tečno , včasih slabo, vroče, pač toliko je tvoja psiha zaposlena s telesom in premagovanjem razdalje, da ne čuti nobene potrebe po dialogu z dušo. Duša pa gre veselo pomagati kam drugam. Ohrani te pri življenskem minimumu ti pusti kašno svojo provinco ampak večji del gre. In potem ko končaš ultra, prvo spanje pa pride cela nazaj. In ti tretji dan rekoč eh saj to je bila regeneracija, to so hormoni sreče- serotonin in celotna struktura analogov, to je spremenenjena črevesna mikroflora, ki je sedaj zaživela in je porasla...Vso znanost naložiš, da si se tako fajn počutil po opravljeni vzdržljivostni preizkušnji v resnici pa se je duša vrnila nazaj v tvoje telo, psiho in um. Priplesala veselo, kdo ve kje je pohajkovala in s kom se je fajn imela. Sedaj pa pride nazaj vate? In ti si vesel.

Ena stara modrost pravi, da duša ob večernem spanju odpotuje iz telesa. In zjutraj se kao moraš zahvaliti stvastvu,da ti je bila vrnjena. In tudi, če človek ne spi se to dogaja.

In sedaj si zamisli, da se enkrat ne bo vrnila. :).

Kaj delamo ko smo na ultra-maratonu? Pošljemo dušo na počitnice, ker se bo nekje boljše nahranila kot v tem telesu. Potrebuje duša nekaj drugega :)?

Hheheh sem malo obrnil in zatežil. Verjetno ne bom deležen odobravanja :). Ampak, če trdimo eno tako iz percepcije, potem lahko percpecije spremenimo pa bi veljalo lahko tudi drugo :).
Uporabniški avatar
 vencelj
#299456
andrejl napisal/-a:Kaj pa je sploh definicija ultramaratonca?


Debata o tem vprašanju je že večkrat tekla in itaq so se vedno kresala različna mnenja. Nekateri so mnenja, da je ultramaraton vsaka razdalja daljša od maratona. Je torej to 42 200 m (kar je za 5 m več kot maraton), ali pa je to morda od 43 km naprej??? Včasih so obstajale tudi "vmesne oznake", npr. supermaraton itd.
Za ljudi, ki nočej(m)o dlakocepiti, izrazoslovje niti ni pomembno, to je le teorija...

SSKJ:
"últra : knjiž. ki v zelo visoki stopnji presega navadne, običajne lastnosti česa, skrajen";

Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Ultramarathon

:juhuhu: in LP
Uporabniški avatar
 muc
#309455
muc napisal/-a:Ojla, prodam zgoraj omenjeno knjigo Jej in teci,
ker imam dve...eno dobil za darilo. :D

Cena hmmm?!...po dogovoru na ZS :wink:


Prodano :wink:
Uporabniški avatar
 StaraKost
#309582
vencelj napisal/-a:V reviji fit polet objavljenem pogovoru s Scottom sem postal pozoren predvsem na eno vprašanje in odgovor, s katerim tekač demantira moje prepričanje, da so ultramaratonci posebni ljudje s posebnim načinom razmišljanja, ki ga ne premore vsak, torej tudi ultramaratonec ne more biti vsak. Scot pravzaprav trdi obratno:

Vprašanje:
Če je prehod od maratonca do ultramaratonca razumljiv, kako je potem s povprečnimi tekači oziroma rekreativci? Oziroma ali je ultramaratonec človek s posebno nadarjenostjo ali gre le za način treninga in seveda, kot sami pravite, psihično trdnost in moč volje?


Odgovor:
Prepričan sem, da lahko vsakdo preteče ultramaraton. Dolgotrajni trening, skozi katerega telo dobi izkušnjo in potrebno vzdržljivost, je seveda potreben in nujen, nedvomno pa sta želja in osredotočenost na cilj precej pomembnejši. To sta dve lastnosti oziroma kvaliteti, ki ju ima vsak človek. Do njiju se je treba le prebiti, za njiju se je treba potruditi.


Mnenja :?:
Ja, ja, saj vem, vse je v glavi...


Izjave znanih, oziroma uspešnih ljudi so včasih napačne. Bolj so uspešni, bolj so napačne. Oni gledajo na svet s svojo glavo, ki je drugačna od drugih, zato so tudi bolj uspešni kot drugi. Zaradi tega, imajo pogosto napačne prestave, kar in koliko zmorejo drugi.
Zato njihovo posploševanje v stilu, če sem zmogel jaz, zmorejo tudi ostali, če se dovolj potrudijo, dostikrat ne drži. Eni enostavno ne morejo aktivirati takšen nivo volje in želje, ki je potrebna za dosego tako zahtevnih ciljev.. Zaradi teh lasnosti smo si ljudje največkrat različni.
In prav zaradi teh dveh lasnosti, jaz razumem, da je Jurek pravzaprav rekel, da vsak ne more preteči ultramaratona :mrgreen: .
#309628
Name je knjiga naredila velik vtis. Z veseljem sem jo prečitala od prve do zadnje strani.
Scott Jurek je res izjemna osebnost in verjamem, da je vsak ultaš nekaj posebnega, nekaj izjemnega. Ali je lahko ultraš vsak ?
Jurek pravi - DA - verjeti moramo vase, mislim, da želi poudariti moč volje - omejitev ni. Če so, so le v naših glavah.
Vendar - biti ultraš z dušo in srcem - to je dano le nekaterim.

Predvsem pa mi je bil všeč Jurekov odnos do hrane. Navdušil me je z veganskimi recepti in tudi jaz že pripravljam riževo mleko po njegovem receptu, pripravljam veganske obroke, malo pa še "grešim" ...., a najpomembneje je, da se po veganski hrani počutim odlično.
in kot pravi v zadnjem poglavju (JERREMY COLLINS)"Ni nujno, da je najboljše potovati od vzhoda proti zahodu ali od dna do vrha; včasih je najboljše potovanje od srca do glave. Tam nekje na sredi poti naletimo na svoj glas."

:D VSEKAKOR VREDNO PREBRATI :D

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA