Zadnje novičke

[tek_v_snegu]

Ja bi se strinjal z Ogijem v nekaterih aspektih. Humar je moral pokazati visji nivo tehnicnega znanja in tehnicne drznosti. Njegove preizkusnje, ko so enkrat lansirane so zhatevale vec samozadostnosti. Pri vzdrzljivostnem kolesarstvu in vzdrzljivostnem teku ti je veliko prihranjenega. Ce ima clovek urejeno zivljenje in zivljenski ritem lahko natrenira in gre do konca. Tveganja so obvladljivejsa in ceneje se jih da obvladovati.

Ampak v vseh treh zgodbah pa je vseeno nekaj skupnega. Ampak ne bi zaradi tega kateri sport obsodil na sindikaliziran nivo samo zato, ker nima potrditve v komercializaciji ali pa ker nima take strokovne podpore kot je recimo Himalajska plezarija. Konec koncev je to povezano z interesi proizvajalcev opreme. In na podrocju ultra tekaskih dogodkov ( so se zacele zadeve komaj zadnja leta industrijsko odpirati ). Kolikor sem opazil Salomon že organizira mednarodne strokovne konference na temo ultra-trail discipline teka. Verjetno se bodo take konference se popestrile, ker se bodo zraven prikljucevali se proizvajalci sportne prehrane in dodatkov ter sportna medicina za recovery metode in farmacija.
Ko bodo aplikacije v ultra-prireditvah se pokazale koristne tudi za dnevno potrosnistvo pa bo denar sigurno potegnil vecjo popularnost takih priereditev. Miselnost se spreminja. V Dusanovih casih so se smejali, da bi ultra-maraton kdaj bil sportna disciplina kaj sele gorski tek ali gorske ultra...Danes to vec ni tako dalec. Vsi proizvajalci si zelijo prodreti s svojimi izdelki v tisto obmocje siroke potrosnje. Verjetno bo takrat tudi strokovna sportna konzervativna scena popustila pred takimi prireditvami, ki imajo vecja tveganja neponovljivosti ( vremenske razmere, neponovljivi oz. nemerljivi trening vzorci ...skratka vse kar te discipline trenutno dela neprivlačne za TOP analize in lestvice ). Potem tudi ne bo vec tako lepo in prijetno ...

[Radolca]

posamezniki imajo in imamo svoja merila. da pretečeš maraton je za nekatere sila enostavno, nekateri, ki pa niso nikoli tekli, pa sploh ne vedo, kaj bi o taki temi lahko povedali.
primer: enkrat ste skrititirali StaroKost in pa mislim da je bi še tek po štengah (al kaj je že bilo), ko sta pisala o našem najvzohdnejšemu uradnemu maratonu. jaz podpiram to različnost pogledov na vsako stvar, se vsaj naučim kaj o drugačnosti ljudi, njihovega pogleda na svet in njihovih mnenj.
različnost je dobrodošla, ker smo si v osnovi že preveč podobni

kar se pa tiče knjige, sem Primoža, mojega soimenjaka, že prej kdaj prebral in me je potegnilo njegovo pisanje, velikokrat sem se našel v njegovih besedah in stavkih

[tek_v_snegu]

N/A

[BoF]

enkrat ste skrititirali StaroKost in pa mislim da je bi še tek po štengah (al kaj je že bilo), ko sta pisala o našem najvzohdnejšemu uradnemu maratonu. jaz podpiram to različnost pogledov na vsako stvar, se vsaj naučim kaj o drugačnosti ljudi, njihovega pogleda na svet in njihovih mnenj.
različnost je dobrodošla, ker smo si v osnovi že preveč podobni

kar se pa tiče knjige, sem Primoža, mojega soimenjaka, že prej kdaj prebral in me je potegnilo njegovo pisanje, velikokrat sem se našel v njegovih besedah in stavkih

Časi so nenaklonjeni različnosti, razen kadar jo lahko očitno vnovčimo. Na delovnem mestu, dnevnem bivanju, celo odnosih so utečeni vzorci default udobna zona. Različnost nam je v teh časih malo tečna razen, če premoremo še tisti dodatek energije z njo obsipavati in karizmatično deliti in presegati pragove predsodkov v okolju. Ena od percepcij je, da je konstantna težnja: svoboda, čistost, manipulation free, brez kalkulacij, brez računic, meritev, sortiranj,...samo takrat dosegaš neko izpolnitev. Sicer je pritisk in potreba po biti sprejet in potem kako to maskirati za neko tozadevno sproščenostjo. Neke vrste duhovni holocaust - biti srečen v uniformiranosti pa vednar za gurmanstvo tudi malo različnosti. Kdo ve kaj je bila Stvarnikova ideja ampak zdi se, da različnost ima namen še kak drug kot izolacija ali bojevanje z mlini na veter.

Ta človek je sigurno imel težave in bi se lahko govorilo o sebičnosti, zavračanju enotnosti, rušenju skupnih vrednot ( kdo pa bi leta 1936 recimo pomislil na degenerativne stranske učinke - morda je bil celo lump ampak kasneje je različnost pokazala pravo stran in pravo odločitev ne pa v danem trenutku kao energije, popularnosti, udobne zone) : http://www.lexpress.fr/actualite/monde/ ... 80771.html ( glej črno belo fotko potem, ko se prebiješ skozi reklame - zgodba o možaku je sicer v FRAncoščini ampak mislim, da bo Google translate zmogel podati bistvo njegove življenske zgodbe in različnost ter komfortna zona udobja dviga roke ). Meni je to fotografija stoletja. In me kar prijetno zmrazi, ko jo gledam. Presega celo tudi tisto znano svetovno črno belo fotografijo, ki tako odlično prikazuje razpooženje otrok pri sankanju: Zimski dan v Pragi iz začetka stoletja. Torej različnost kot pravi slika ni poudarjena, ne vpije, ne išče medijske potrditve, se ne ponaša. Ljudje okoli njega ga ne opazijo. Verjetno, ga je samo Stvarnik imel pod očesom. Sicer zgodba tega možaka ne bi prišla na plano po 70 letih. Zanimivo pri njegovi različnosti kot kaže fotografija je še to:
Vsi, ki držijo roke gor ne samo, da ga ne opazijo. Imaš vtis, da so tako zaposleni z uniformiranostjo, da stojijo, so usmerjeni. On pa, ki je verjetno tudi stal v tej množici pa kot, da sproščeno sedi. Predstavljam si tisto Nemško proletarsko držo človeka: eh kaj pa imam jaz s tem. Če se boste poglobili v zgodbo? Ampak te zgodbe fotograf ni poznal. Očitno, ga je vodila druga sila pri sprožitvi fotografije . Torej možak je bil poročen z Judinjo. Kasneje sta bila obsojena zaradi kršitve rasnih zakonov. On je bil namreč čistokrven in pripraven torej ne različen ...Kasneje je moral on na Vzhodno fronto, kjer se je za njim izgubila sled. Žena je končala v Autschwitzu. Ampak vojno so preživele njune hčere. Ko je fotografija krožila po svetu ( Japonska , po potresu Fukušima) je ena od hčera prepoznala očeta. In novinarji so se poglobili v življensko zgodbo različnosti - majhnega človeka ( ki je samo maral svoj vsakdan in mir ampak kot tak je bil naročen za različnost ). In 70 let kasneje ta različnost dobi nek širši pomen in smisel .

Nekje sem prebral ( menda je to Einstein izjavil ): Če se vrtiš v vzorcih na dani ravni, ki ne dajo odgovora na vprašanje, potem rešiš zagato takole, da si zastaviš vprašanje na višji ravni.

Menda pa velja: Dokler si zastavljam vprašanja, živim. Ko so samo še odgovori sem že menda mrtev.

Ni mi sicer čisto jasno, kaj ima to zveze s temo, ampak ziher je kul... Hehehe...

[BoF]

http://www.didakta.si/tek/

[mdebelak]

Evo pravkar naročil knjigo.
Upam, da čimprej pride k meni v roke.

[matej-jethro]

http://www.didakta.si/tek/

Boštjan, čestitke ob izdaji!

[StaraKost]

Ne se ne hecam ampak mislim smrtno resno. In ravno s tistimi linki, si zgolj podkrepil to kar sem napisal. V kolesarstvu se ve, kaj je vrhunski rezultat rezultat v svetovnem merilu (sorry juris na Vrsic ali pa Franja pac ni vec kot neka rekreativna prireditev in tezko primerjas Franjo s Tour de France ali svetovnim prvenstvom). Enako je v atletiki. In oba sta bila na teh tekmah... pravzaprav sem zacel narobe. Oba na te tekme nista niti prisla, ker sta bila preprosto povedano prezanic. Humar na drugi strani pa je bil v plezanju v svetovni spici. Ne v svetovni spici neke samo izmisljene kategorije v kateri sta v najboljsem primeru na celem svetu se mogoce dva cloveka, ampak v svetovni plezalski spici... ne glede na "kategorijo".
In enacenje Humarja z Robicem ali Mravljetom je isto, kot enacenje Tine Maze z zmagovalcem sindikalne smucarske tekme v Kranjski Gori. Oba sta zmagala ja, ampak rezultat pa ni ravno primerljiv... in vrhunskost prav tako ne.

Ne morem verjeti, da nekdo sploh napiše kaj takega. Jure in Dušan so zmagovali na najbolj extremnih tekmovanjih na tem svetu. Humar na žalost ne. Extremno plezanje ni tekmovanje, kjer bi tekmoval proti nasprotniku, tako kot sta to počela Jure in Dušan. Prav iz tega razloga se njihove dosežke, ne da primerjati, še manj zaničevati.

To da v "normalnih" disciplinah niso bil v svetovnem vrhu, ne zmanjšuje njihovih dosežkov v exstremnih distancah, kjer so potrebne neke druge sposobnosti, ki so jih oni očitno imeli. Prepričan sem, da bi večina najboljših v "normalnih" disciplinah, pogorela v extremnih disciplinah.
To je kot bi rekel, da nekdo zato, ker ne more biti v svetovni špici na 100 m, ne more biti svetovna špica na 10.000m oziroma to ne šteje, ker prej ni bil najboljši.

[ogi]

Ja Humar ni tekmoval, ker v plezanju vecinoma ni uradnih tekmovanj. Ne glede na to, pa so dolocena merila kaj kaksen dosezek pomeni. In pri Humarju se je ves (ali pa velika vecina) plezalski svet strinjala, da so bili njegovi dosezki tisto leto najboljsi na svetu. To lahko izenacis z zmago na Touru, ali pa v maratonu na svetovnem atletskem prvenstvu. Ko pa to zacnes enaciti z nekim RAAMom ali cem podobnim, je pa "malo" podcenjevalno.
V kolesarstvu in teku tekmovanja, kjer imas direktno primerjavo z nasprotniki so, vendar pa je tudi tu razlika med tekmovanji ter "tekmovanji". In upam da je jasno, katera so vrhunska tekmovanja v kolesarstvu in atletiki in upam, da resno kdo ne steje nekih samoorganiziranih ultramaratonov ali RAAMa med njih. RAAMa nikjer po svetu (niti v zakotnih vaseh po ZDA, skozi katere gre... na zalost videno osebno in ne po pripovedkah) ne pozna nihce, razen seveda v Sloveniji, kjer je par (uspesnih?) marketingarjev naredilo iz njega famo kot da se gre za enega najvecjih sportnih dogodkov na svetu. Zelo podobno je z Mravljetovimi uspehih na "vrhunskih tekmovanjih".
Pa prosim ne mi spet prilepiti rezultatov Franje, ker zmaga na Franji ali pa Jurisu na Vrsic pac ni vrhunski sportni rezultat... se v slovenskem merilu ne, kaj sele svetovnem.

[StaraKost]

Spet poenostavljaš in enostransko prikazuješ stvari. Tudi jaz bi lahko nadaljeval v tvojem slogu, čeprav mi se ne dopade. Koga pa sploh zanima extremno plezanje, razen par navdušencev v tistih nekaj držav, ki se s tem ukvarjajo in imajo dobre plezalce.
Poglej listo najboljših Dušanovih uvrstitev, da ostanemo pri teku. Vsa ta tekmovanja so za tebe "vaška" tekmovanja ?
Na njih se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje pogoje, pa kdo voli, naj izvoli, če je tako enostavno. Takrat mu se bo najbrž razbistril pogled na ta drugačna tekmovanja, od "uradno" priznanih na olimpijadi in svetovnih prvenstvih.

[ogi]

Ja vrhunsko "tekmovanje" v Avstraliji, katerega glavni sponzor je bil Siol je pac tezko razumeti kot neko vrhunsko tekmovanje gledano v svetovnem merilu, pac pa tekmo petih prijateljev, ki so sli tja na placane pocitnice. In ravno zaradi tega so mi taksna tekmovanja "vaska". Zelo podobno je bilo pred recimo 15+ leti v slovenskem triatlonu, ko so se rezultati vaskih tekem po Zanzibarjih itd. predstavljali kot vrhunski rezultati primerljivi z zmago na Olimpijadi... dokler ni prisla doba interneta in se je z zelo malo truda dalo preveriti kdo se je teh "vrhunskih" dogodkov udelezil.
PS: Pa ce ti je vsec ali ne, tekmovanje, ki ga niti lastna zveza ne prizna kot tekmovanje (vsaj z RAAMom je tako, kako pa je z recimo Badwater maratonom pa ne vem, ampak bi skoraj rekel da ga IAAF nima v koledarju, priznam pa da se mi ne da iti pogledati ali je to res), ves koliko je vredno, ko pride do rangiranja dosezkov.

[StaraKost]

Da končam to debato, ker smo izven teme. Težja ko je tekma, manj tekmovalcev je in zato manjši interes raznih zvez. A ti pričakuješ na kakšnem RAAM-u, udeležbo kot na Franji ?
Idi pogledat kakšna vrsta je za plezanje na Triglavsko Sfingo .
Po tvoji logiki, tisti ki jo prepleza je "brezveznjak", ker na njo itak skoraj noben ne pleza, razen par plezalcev, ki se po vrhu, najbrž še poznajo.

[ZdravkoC]

Tale tema mi je všeč, ker vidim, da še vedno obstaja kdo, ki ima dobro voljo in odgovarja na nestrpne tekste nekih tabornikov. Hvala StaraKost. In hvala, ker navajaš razumna dejstva.
Za mene so vsi navedeni športniki odlični in so dosegli nekaj res ekstremnega in kdor ne ve kaj je to, temu se niti ne sanja, da tega ni moč natrenirat. Nekaj je v genih, vse je pa v glavi.
Gre za posebne energije, o katerih je malo govora in ki jih niti ne razumemo (vsaj jaz ne) in se dogajajo, ali pa se ne. Jaz sem jih že večkrat doživel.
Olimpijada je tekma moči, distance so razumno določene, pri ekstremih pa gre za povsem drugo zgodbo in upravičeno jim lahko rečemo "nerazumne razdalje" ali "nerazumne razmere".
Da bi nekdo zaradi enega dajal druge v nič ... takšnega karakterja pa res ne razumem in morda je bistvo res le provokacija, kot je razumeti v tej temi.

Pa ne mi zamerit, že nekaj časa berem te skavtske tekste o Himalaji v temi, ki ji ni namenjena.

Za mene je Dušan Mravlje vreden še ene knjige in to podpiram.

[ogi]

Me veseli, da je tu dovoljeno zgolj eno samo mnenje, vsi ostali so pa taborniki in nestrpnezi (sicer ne vem zakaj bi bil tabornik kaj slabsi clovek kot kdo drug).
In ne, zares nikogar ne zanicujem. Mi gre pa ze lep cas na zivce enacenje taksnih dosezkov z dosezki vrhunskih sportnikov. Po vasi analogiji sodec, je recimo svetovni prvak v lokostrelskem biatlonu neprimerno vec vreden, kot svetovni prvak v pravem biatlonu, saj se s tem sportom ukvarja neprimerno manj ljudi, kot s pravim biatlonom. Realnost je na zalost drugacna... tisti, ki v pravem biatlonu niso bili sposobni priti niti na evropski pokal, so si izmislili svoj sport, kjer lahko koncno zmagajo (ker je pac zgolj 5 tekmovalcev, namesto 500.000). In zato je malce neumestno enaciti to zmago s cim drugim. Povsem enako je tudi v primerih Mravljeta in Robica, pa raznih trojnih Ironmanov in ne vem se cesa. Ker nihce ni bil sposoben zmagati v pravih in splosno priznanih disciplinah (se enkrat, krovne zveze raznih RAAMov itd. ne priznavajo kot uradne tekme) s par miljoni sportnikov po svetu, ki se ukvarjajo s tem, se je bilo potrebno spomniti nekega drugega sporta, kjer je manj konkurence in vec moznosti za zmago.
Pa da ne bo pomote, zaradi mene si jih lahko in vsa cast tistemu, ki se gre to, samo vsaj malo neumestno pa je primerjati rezultate taksne (rekreativne) tekme z ostalimi rezultati vrhunskih sportnikov. Kot sem napisal ze prej, vsaj kar se mene tice je neprimerno in nemogoce primerjati zmago na Franji z zmago na Tour de France. In ce je komu vsec ali ne, Humar je zmagal plezalski Tour de France, ali pa olimpijski maraton, kar vam je pac ljubse, Robic in Mravlje pa vsak svojo verzijo Franje.
Pa bodi dovolj, ker kot kaze sem pac zgolj "tabornik" in nestrpnez, ker se ne strinjam s splosnim prepricanjem tu gori.

[oven]

Te razumem ogi, kaj se ti plete po glavi in imaš po svoje prav. A Robič in Mravlje sta pustila ogromen pečat v slovenskem športu, pa če ti paše ali ne, si zaslužita vso spoštovanje...Ker na teh vških prireditvah, kot jim praviš, ni enostavno zmagati ...oz. je že na meji nemogočega.