Tekaški forum

Meni NESKONČNE CESTE popolnoma zadostujejo. Kolikor vidim iz odlomka, bo šlo za lepotne popravke. Nekaj takega kot nekateri počnejo pri diplomskih nalogah in magisterijih. Zanimivi bi znali biti le Dušanovi nasveti, če bodo in diplomska naloga, seveda, če jo je napisal tekač.

RoKo napisal/-a:Meni NESKONČNE CESTE popolnoma zadostujejo. Kolikor vidim iz odlomka, bo šlo za lepotne popravke. Nekaj takega kot nekateri počnejo pri diplomskih nalogah in magisterijih. Zanimivi bi znali biti le Dušanovi nasveti, če bodo in diplomska naloga, seveda, če jo je napisal tekač.

Pa ni to malce egoistično. Saj se SLO sploh ne poznamo. Mar ne bi bilo fajn, če se lahko vsak izrazi na svoj način. Stara modrost pravi, da svet škripa takrat, ko pravčni, skromni molčijo. Pesniki zato spravi v verze zato, da nas njegov ekstrakt ne odvrne. Zakaj pa ne bi slišali več občutij iskrenih
( tudi zadetkov v zid ) ne samo lepših, herojskih, borbenih vidikov. Seveda, če ni temna stran lune že potisnjena v podzavest.Potem je pa res boljše brati eden od stotisočih priročnikov ali herojskih zgodbic ali slikic na net-u.

Knjiga se trenutno nahaja v fazi redaktorskega dela in lektoriranja, prvi deli se že postavljajo na prelom, vnašajo fotografije in išče se ideja, kje bi knjigo prvič predstavili javnosti ter na kakšen način.

Glede mnenj prisotnih pa... Vsake oči imajo svojega malarja, zagotovo pa knjiga niti pod razno ni Neskončne ceste z nekaj popravki. Daleč od tega. Vsak pri sebi pa se bo seveda odločil, če jo bo dodal svoji knjižni polici v predel tekaških bukel. Aja, pa še to: ker je priročnikov in strokovnih nasvetov na našem trgu v ponudbi kar jih hočete, ta knjiga ne bo hiperstrokovna lektura za tekače temveč ravno obratno: praktično se je preizkusilo to ali ono, kaj je bilo dobro v praksi in kaj ne, se bo povedalo brez odvečnih formul in ekspertiz.

Kmalu!

Bi bil že čas hehe..
Bom imel kaj na morju za brat

Morje se bliža, knjige pa se nabirajo
Sigurno bom tudi tole prebral, če ne letos pa drugo leto na morju

Fajn, zelo fajn
za Dušana

Del uvodnika v knjigo izpod peresa Primoža Kališnika:

Danes najdemo vrhunske atlete, ki tekmujejo dvajset let. Dušanova kariera je bila veliko daljša. Ne zato, ker je vztrajal tako dolgo, pač pa zato, ker je za tek živel.
Mravlje je zadnji od treh velikih, Jure Robič je odšel, prav tako Tomaž Humar.
Zakaj je Dušan začel teči in zakaj je tako dolgo vztrajal, morda razodkrije knjiga, ki je prišla žal prepozno. Prepozno v toliko, ker zdaj kot uspešnice trg preplavljajo knjige tujih ultramaratoncev, mi pa že desetletja imamo svojega, ki jim je bil vedno ob boku.
Morda niti ni tako važno, zakaj je tekel in morda se je zgodilo, česar se sploh ne zaveda, da je s svojim početjem vplival na tisoče in tisoče, ki so se v desetletjih postavili na samotno in brutalno pot boja s samim seboj, pa naj bo to v tekaških copatih, na kolesu ali kje drugje.
Vplival je tudi name, ogromno sem se naučil od njega, pa čeprav so bili nekateri najini pogovori trdi kot zadnji metri Spartatlona. Verjamem, da je imel podobne pogovore z glavnim junakom tudi avtor te pogumne knjige.
Dušan Mravlje je veliko ime slovenskega drugačnega športa na najvišji ravni.
Izjemno ponosen sem, da sem lahko zapisal nekaj vrstic o življenju tega zelo bistrega in zelo posebnega, a vsekakor velikega Slovenca, ki ga visoko in iskreno cenim. Športno zaradi uspehov, in človeško zaradi njegove brutalne korektnosti, ki je prav poseben odtenek poštenosti. Ja, poštenosti.

Super
Že uvod pove veliko, kaj se bo dogajalo v knjigi
Take, poštene, direktne stvari imam najraje

Hmmm, zadnji od treh velikih ? Zanimiva združitev teh treh oseb. Hvaležen za to povezavo.
Da misliti ja. Ampak hvala, če sem lahko malo egoističen in izrazim osebno percepcijo.

Ko sem pred davnimi leti bral prvo Dušanovo knjigo sem v njegovi poti iskal in našel kako narediti velike poti ( podvige ) iz manjših skromnih komponent. Mislim, da je iz tega lonca takrat nastala prehojena pot po Dinarskih gorskih grebenih od Sarajeva do Tetova. In potem redno nadaljevanje te zgodbe. In kaj je bilo zanimivo, takrat ni bilo nobene potrebe po promociji, po potrjevanju. Vse se je dogajalo med nami in eden drugemu smo si v dnevnih življenskih stikih dajali dovolj spoštovanja in potrjevanja, da smo se znašli na svojih osebnih poteh. Poti so bile tihe skromne pa vendar so dale velike notranje izplene.

Mislim, da danes iščem v Dušanu tisti duh časa-domišljam si neke vrste soborca, ki ni dosegel sprednje frontne linije. Ko se je vse odvijalo tiho , brez pritiskov, panike ter neke potrebe. Aktivnosti so bile tihe, razpršene in dajale nek mir. S tem so imele višjo dodano vrednost v notranjem doživljanju. Verjamem, da je tako napisana knjiga potem imela tudi večji naboj in tudi bralcu pustila višjo dodano vrednost.
Danes zapisi težijo k banaliziranju, bolj zahtevanju po dosegu konca poti in z vsemi pritiski
( športni dodatki, industrija spremljevalcev, organiziranih množičnih dogodkov z industrijo PR-a )...Niso več darilo ampak bolj zahteva/industrija, strah pred tem kaj če to ni ta pravo ampak moram zahtevati potrditev v medijih , potrebujemo zvezde med nami, da vsaj oni prepričajo. Čuti se nek razkroj in s tem kot je iz drugih vidikov bivanja zaznati bližnji konec in uplahnitev balona. Kot v filmu Forest Gump, ko na koncu Tom Hanks preprosto preneha teči in ljudje/tekači ga za trenutek pogledajo osuplo in gredo domov z razočaranjem ali neko distanco oz. bolj v strahu ( joj sedaj pa moramo ponovno iskati nekaj novega ): "Eh pa saj to ni bilo to". V Dušanovi zgodbi vidim kljubovanje temu in ohranjanje srca do samega konca. Bojim se da bom morda v teh pričakovanjih razočaran ( ker sedaj tudi od njega zahtevam ). Vsekakor pa bom knjigo kupil in prebral že zaradi njegove vloge in vpliva na mojo osebnostno rast v drugi polovici 80ih.

Sedaj naj mi zameri kdor koli mi pac bo, ampak zdruzevati Robica in Mravljeta s Humarjem pa nekako ne gre. Za razliko od prvih dveh, je bil Humar vrhunski plezalec v svetovnem merilu, druga dva pa sta se udejstvovala na "tekmah", ki realno v njunih sportih ne pomenijo nic oz. sploh ne obstajajo. Za RAAM, razen Slovencev ni slisal se nihce, za 90% Mravljetovih "tekem" in uspehov pa prav tako ne. Tako da prosim, ce ostanemo vsaj priblizno realni.

[quote="ogi"]Sedaj naj mi zameri kdor koli mi pac bo, ampak zdruzevati Robica in Mravljeta s Humarjem pa nekako ne gre. Za razliko od prvih dveh, je bil Humar vrhunski plezalec v svetovnem merilu, druga dva pa sta se udejstvovala na "tekmah", ki realno v njunih sportih ne pomenijo nic oz. sploh ne obstajajo. Za RAAM, razen Slovencev ni slisal se nihce, za 90% Mravljetovih "tekem" in uspehov pa prav tako ne. Tako da prosim, ce ostanemo vsaj priblizno realni.[/quote]

Sej to se najbrž mal hecaš,a ne?
http://kolotek.si/rekorderjim.html
http://www.timingljubljana.si/rezultati ... c=M&embed=
http://www.playboy.si/branje/intervju/jure-robic-2/
Se opravičujem,da sem zašel s teme.
Vendar,ko nekdo daje v nič tako "mašino",kot je bil Jure,me pa pošteno razp..di!

Forrest napisal/-a:Sej to se najbrž mal hecaš,a ne?
http://kolotek.si/rekorderjim.html
http://www.timingljubljana.si/rezultati ... c=M&embed=
http://www.playboy.si/branje/intervju/jure-robic-2/

Jst UPAM, da se heca.

Ne se ne hecam ampak mislim smrtno resno. In ravno s tistimi linki, si zgolj podkrepil to kar sem napisal. V kolesarstvu se ve, kaj je vrhunski rezultat rezultat v svetovnem merilu (sorry juris na Vrsic ali pa Franja pac ni vec kot neka rekreativna prireditev in tezko primerjas Franjo s Tour de France ali svetovnim prvenstvom). Enako je v atletiki. In oba sta bila na teh tekmah... pravzaprav sem zacel narobe. Oba na te tekme nista niti prisla, ker sta bila preprosto povedano prezanic. Humar na drugi strani pa je bil v plezanju v svetovni spici. Ne v svetovni spici neke samo izmisljene kategorije v kateri sta v najboljsem primeru na celem svetu se mogoce dva cloveka, ampak v svetovni plezalski spici... ne glede na "kategorijo".
In enacenje Humarja z Robicem ali Mravljetom je isto, kot enacenje Tine Maze z zmagovalcem sindikalne smucarske tekme v Kranjski Gori. Oba sta zmagala ja, ampak rezultat pa ni ravno primerljiv... in vrhunskost prav tako ne.

sem prepričan, da je tale OGI mlajši brat Jele Krečič, ki je napisala članek v delu (delo sem z malo začetnico napisal zato, ker si ta cajtng ne zasluži mojega spoštovanja )...