področje za debato o tekaški literaturi na splošno ter za predstavitve knjig v slovenskem in tujih jezikih. pa še seciranje njih vsebine ...
#346194
Verjetno danes skoraj ni več rekreativnega tekača, ki se ne bi vsaj enkrat v življenju podal na atletsko stezo. Bodisi nas spomin veže na osnovnošolske Cooperjeve teste bodisi smo aktivni tedenski uporabniki mehkih tekalnih površin, ki jih nudi. Atletski stadion je danes prostor in objekt, ki je globoko zasidran v moderno kulturo bržčas slehernega naroda na svetu. Danes je atletika najbolj razširjen šport v vseh segmentih vsakodnevnega življenja, kot bazna vadba pa pomeni osnovo večini modernih športnih disciplin. Zato ni nenavadno, da atletsko stezo uporabljajo vsepovsod, od osnovne šole, v kateri je atletika del učnega programa, pa do različnih športnih klubov, ki jim steza služi kot splošni del kondicijskih priprav in v tekmovalne namene.

S tem uvodnim tekstom smo v reviji Tekac.si razdelali stadionsko atletiko, pogovarjali smo se z Danejo Grandovec in z upokojenim profesorjem na Fakulteti za šport, dr. Jankom Strelom, ki nosi velik del zaslug, da v Sloveniji že več kot 30 let zbirajo podatke o motoričnih
sposobnostih otrok in mladine.

V reviji lahko prebrete tudi vse o koristni rastlini, ki raste za vsakim plotom koprivi. Pisali smo o mišici na zadnjem delu stegna, ki jo tekači pogosto imenujemo zadnja loža, v angleščini pa jim rečejo »hamstring« – stegenske strune. Bolj podrobno o vsebini v kazalu.

Uvodnik lahko preberete na spletni strani http://www.tekac.si , kjer se lahko na revijo tudi naročite.

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA