teorija in praksa športne (ne le tekaške) in zdrave prehrane - vaše izkušnje, potrebe, vprašanja in nasveti, ...
Uporabniški avatar
 mare
#288160
sitrader napisal/-a:
mare napisal/-a:Ne, študij interneta in wikipedie. :) Saj danes se tako tudi doktorira. (v 5 minutah) :?


Ma ne bluzi daj. ;) Kar sem napisal je staro ko zemlja in pozna vsak študentek skorajda katerekoli naravoslovne vede (ok bolj bioloških, ne tehničnih). ;)

Kot si ti sam napisal, je po tudi po mojem mnenju povsem logično, da je prebava homogeniziranega mleka lažja (manjši delci, lipaza lažje pride "zraven" itd...). Jaz sem pa bolj govoril o prehodu v kri. Zakaj? Ker na raznih "straneh" najdeš vse živo kako nekaj kar samo leti v kri in po telesu. Groza. Mogoče se samo nisva prav razumela.

Res pa je, da najdeš danes veliko na internetu. Veliko koristnih napotkov. Pa žal tudi veliko napačnih navedb. :( To je pač težava interneta. Veliko informacij, a včasih bi prav prišel kak filter.

Lepo se imej. :)

Jaz nisem študiral biologije (še v gimnaziji sem bil v n jej celo bolj slab), ampak samo internet, pa sem in tja kakšna knjiga in kakšno predavanje. Jaz ne vem, če je prebava homogeniziranega mleka v resnici lažja, napisal sem samo, da bi se meni to zdelo logično.

Najbrž se res kaj nisva razumela, saj si za mojo trditev, da homogenizirana maščoba ne pride direktno v kri napisal, da je bedarija, potem pa podrobneje opisal ravno to (da ne pride). Najbrž si mislil, da je bedarija prehod maščobe neposredno v kri, ne pa moja izjava.

Da pa to sploh ni tako redko mišljenje, podajam link do članka Homogenizirano mleko-počasni ubijalec: http://med.over.net/forum5/read.php?268,5484342
V članku dokaj prepričljivo neki AlešB navaja pasti tega mleka. A mnogo bolj zanimiv je odgovor dr. Irene Rogelj iz Biotehniške fakultet, katedre za mlekarstvo in še ene živilske tehnologinje, ki pojasnjujeta kako se presnavljajo mlečne maščobe in potrjujeta to, kar sva napisala midva s sitraderjem (torej da mlečne maščobe ne morejo direktno v kri). Zanimiv mi je zlasti del, da je v mleku (tudi materinem) že itak 70% mlečnih maščob v tako majhnih delcih, v kakršne potem preostale velike delce razbije homogenizacija.
Uporabniški avatar
 mare
#288164
sitrader napisal/-a:
miha_z napisal/-a:Mleko je za mladičke :lol: . Noben sesalec v odraslosti ne pije mleka :D . Zakaj ga bi mi?



Kolikor jaz vem vsi sesalci pijejo mleko. Tudi v odrasli dobi. Brez problema. In to z užitkom. :)

Edini problem je, da ga v odrasli dobi težko dobijo, če jim ga kdo ne priskrbi. Živalska "mama" pač ne skrbi za mladiče 20 let. ;)

Upam, da ne boš zameril, če te malo popravim in dopolnim. Večina sesalcev namreč po odstavitvi ne prenaša več mleka zaradi laktozne netolerance. Vsi sesalci (večina) v odrasli dobi torej ne pijejo mleka oziroma če ga slučajno dobijo, jim škodi. Maček ali pes v naravi pač ne uspeta dobiti kravjega mleka in mnoge mačke dobijo drisko, če pijejo mleko, čeprav njihov želodec lahko prebavi vso mogočo svinjarijo in celo mušnice.

Telo odraslih sesalcev preneha tvoriti določene snovi, ki pomagajo pri presnovi mleka in rezultat so prebavne težave. Samo nekateri sesalci lahko dobro prebavljajo mleko tudi v odrasli dobi. Med njimi je tudi del človeške populacije. Še v železni dobi ljudje v Evropi niso uživali mleka, saj jim je bilo po njem slabo. Pozneje so v Evropi prevladali ljudje z laktozno toleranco (ki lahko uživajo mleko), med drugim tudi zato, ker jih je tistih, ki so imeli to gensko mutacijo, bistveno manj umrlo od lakote. Po statistiki lahko mleko sedaj uživa 95% Severnoevropejcev, a samo 30% Siciljancev in pod 10% ljudi v nekaterih afriških državah (wikistat).

Zanimiv pa je tudi pojav krav dojilj. V Evropski uniji so namreč zaradi presežkov mleka začeli finančno spodbujati kmetovalce, da krave dojijo (uporablja se prav ta izraz) domala odrasle telice in teleta.


Stvari torej niso črnobele. Če nekomu mleko ustrteza, to ne pomeni, da ustreza vsem. Tega sicer ne vem, ampak človeško telo je tako zakomplicirano, da je čisto mogoče, da ne obstajata samo 2 možnosti: laktozna intoleranca in laktozna toleranca ampak tudi kakšne vmesne stopnje.
 kugla
#288167
Seveda, laktozna "toleranca" je neposredno povezana z količino encima laktaze, ki v tankem črevesu skrbi za razgradnjo laktoze.

Količina tega encima je odvisna od genov, po nekaterih virih pa tudi od količine zaužite laktoze ... torej, tudi če imaš genetsko predispozicijo za več laktaze naj bi se sinzeta te zmanjšala, če dalj časa ne zaužiješ nič laktoze.

Po eni od teorij, naj bi bila večja toleranca na laktozo v severnih krajih tudi posledica dejstva, da je zaradi manjše izpostavljenosti soncu večja potreba po zunanjih virih vitamina D ...
 spela*
#288171
StaraKost napisal/-a:...jaz pa ne poznam nobene mačke, ki ne bi pila mleka. Mačke so vedno čakale, da stric pomolze krave in da dobijo svoj delež. Tudi vse moje mačke so pile mleko.



Samo toliko, da ne bi kdo mislil, da je mleko za mačke dobro. Res nekatere mačke po njem nimajo problemov, toda veliko mačk zaradi mleka dobi drisko in lahko celo poginejo - če seveda govorimo o kravjem, ne mačjem mleku.
Tudi za ješe kravje mleko nikakor ni dobro. Da pa se - če najdeš nebogljenega ježa in bi rad poskrbel zanj - dobiti nadomestek mačjega mleka, ki ga tudi ježi lahko uživajo.

Pri ljudeh pa ... na splošno velja, da imamo Evropejci organizem bolj prilagojen na laktozo, zaradi dolge tradicije intenzivnega kmetijstva. Znano je npr., da so Kitajci že veliko manj tolerantni na laktozo.
Pa tudi organizem Evropejcev ni v celoti prilagojen laktozi, zato ima tudi pri nas veliko ljudi z mlekom težave. Nekateri pač ne.
 sitrader
#288173
mare napisal/-a:Upam, da ne boš zameril, če te malo popravim in dopolnim. Večina sesalcev namreč po odstavitvi ne prenaša več mleka zaradi laktozne netolerance. Vsi sesalci (večina) v odrasli dobi torej ne pijejo mleka oziroma če ga slučajno dobijo, jim škodi. Maček ali pes v naravi pač ne uspeta dobiti kravjega mleka in mnoge mačke dobijo drisko, če pijejo mleko, čeprav njihov želodec lahko prebavi vso mogočo svinjarijo in celo mušnice.


U priznam da tega nisem vedel.

Mucke ki sem jim pogosto dajal mleko so ga kar požirale. Zanimivo da so pustile drugo hrano in šle najprej na mleko. Kužki mogoče malo manjši feni (ni ga čez meso), ampak vseeno brez večjih težav (mleko seveda ni normalna njihova prehrana). Spomnem se nekoč ko mi je oče govoril, da ko so imeli nekoč prašiče pri stricu na kmetiji, da jim je bila najboljša hrana ostanki iz šol in vrtcov kjer je bilo vse lepo prelito z mlekcem. :)


Vse to me je morda malo zavedlo. Zgleda pa da niso vsi enako dovzetni. Priznam, tega si nisem mogel misliti. Hvala za dopolnilo.

LP
 sitrader
#288174
mare napisal/-a:Najbrž si mislil, da je bedarija prehod maščobe neposredno v kri, ne pa moja izjava.



Točno to. Maščoba ne gre v kri direkt. Tvoja Izjava je bila povsem na mestu. Mogoče se nisem dobro izrazil.

LP
Uporabniški avatar
 mare
#288254
spela* napisal/-a:Pri ljudeh pa ... na splošno velja, da imamo Evropejci organizem bolj prilagojen na laktozo, zaradi dolge tradicije intenzivnega kmetijstva. Znano je npr., da so Kitajci že veliko manj tolerantni na laktozo.
Pa tudi organizem Evropejcev ni v celoti prilagojen laktozi, zato ima tudi pri nas veliko ljudi z mlekom težave. Nekateri pač ne.

Ne bo povsem držalo, ne gre za prilagoditev, ampak za gensko spremembo (mutacijo). Pred kratkim sem gledal eno oddajo na TV (mislim, da je bil History channel), kjer so razlagali, da so že kromanjonci pred več kot 10.000 leti gojili krave in ovce, vendar niso uživali svežega mleka, ker so bili latozno intolerančni. Nekako v tistem času se je pojavila genska sprememba, ki je omogočila izločanje laktaze in s tem uživanje mleka tudi v odrasli dobi. V času velikih lakot v Evropi (recimo ledene dobe) so rodovi, ki so lahko uživali mleko imeli veliko večjo možnost preživetja. Zanimivo, da zdaj, ko brskam po internetu pišejo o laktozni intoleranci kot o bolezni, čeprav očitno to ni.
 spela*
#288255
mare napisal/-a:
spela* napisal/-a:Pri ljudeh pa ... na splošno velja, da imamo Evropejci organizem bolj prilagojen na laktozo, zaradi dolge tradicije intenzivnega kmetijstva. Znano je npr., da so Kitajci že veliko manj tolerantni na laktozo.
Pa tudi organizem Evropejcev ni v celoti prilagojen laktozi, zato ima tudi pri nas veliko ljudi z mlekom težave. Nekateri pač ne.

Ne bo povsem držalo, ne gre za prilagoditev, ampak za gensko spremembo (mutacijo).


Prilagoditev na okolje je posledica genske mutacije in tega, da "uspešne" genske spremembe (tiste, ki omogočajo lažje življenje v danem okolju) "preživijo". Tako da ne vem, v čem se ne strinjaš z mano. :wink:
 sitrader
#288257
spela* napisal/-a:
mare napisal/-a:
spela* napisal/-a:Pri ljudeh pa ... na splošno velja, da imamo Evropejci organizem bolj prilagojen na laktozo, zaradi dolge tradicije intenzivnega kmetijstva. Znano je npr., da so Kitajci že veliko manj tolerantni na laktozo.
Pa tudi organizem Evropejcev ni v celoti prilagojen laktozi, zato ima tudi pri nas veliko ljudi z mlekom težave. Nekateri pač ne.

Ne bo povsem držalo, ne gre za prilagoditev, ampak za gensko spremembo (mutacijo).


Prilagoditev na okolje je posledica genske mutacije in tega, da "uspešne" genske spremembe (tiste, ki omogočajo lažje življenje v danem okolju) "preživijo". Tako da ne vem, v čem se ne strinjaš z mano. :wink:


V bistvu imata oba prav. Saj po moje isto mislita. Sprememba gena (mutacija) je v določenem obdobju pomenila prednost v preživetju in zato so bolje prosperirali osebki ki so imeli ta gen. S stoletji se je ta razlika še okrepila (mleko je bil vir dodatne hrane samo za tiste z "mutiranim" genom in so ti lažje preživeli in imeli več potomcev). V današnjem času pa to v bistvu ni več prednost, ki bi lahko omogočila preživetje, ker danes lahko dobro živijo oboji (z genom ali brez). To je evolucijska teorija. Ki pa jo je v zadnjem desetletju začela "dopolnjevati" t.i. epigenetika. Kaj je to pa v nadaljevanju.


Mogoče najprej ena zanimivost iz genetike. Mutacije se v bistvu kar naprej dogajajo. Pozabil sem koliko jih je na dan, ampak jih je kar veliko. Na srečo encimi te napake kar naprej popravljajo. Včasih pa se kakšna izmuzne - in pride do mutacije. Skoraj vse mutacije so slabe in privedejo do propada celice. Nekaj mutacij spremeni celico tako da "poblesavi" - postane rakava. Takšna celica dobi ukaz za programirano smrt. Če ne uspe, jo uniči imunski sistem (takšnih primerov je baje do 100 na dan). Če pa tudi to odpove, potem veste kaj se lahko razvije. Vendar da ne zabluzim preveč, čisto vse mutacije pa niso slabe in nekatere, pa čeprav so izjemno redke in če jih sistem ne prepozna in popravi, ponudijo lahko neko prednost osebku. V tem je ves hec. Ampak kljub ogromnemu številu mutacij, da nekaj s tem pridobiš moraš skorajda 10x zadet na lotu.

In kje je tu epigenetika? Epigenetika je ena takšna hecna reč. Ugotovili so namreč da se določene lastnosti spremenijo, tudi če se gen ne spremeni ali pa če ga sploh ni. In sicer tako da se zaradi vpliva okolja ali okoliščin določeni geni bolj ali manj metilirajo. S tem postanejo začasno bolj ali manj aktivni. S tem pa se izrazijo oz. zavrejo določene lastnosti, pa čeprav ima posameznik gen za določeno stvar in je izraznost drugačna. Lahko pa se pojavijo druge lastnosti ki jih ni v genskem zapisu, in sicer zaradi drugačnega vpliva drugih genov preko metilacij kot jih obravnava "epigenetika". Priznam da nisem ekspert za to področje. Jasno pa je, da takšne spremembe niso dedne, domnevajo pa da imajo lahko posledice na razvoj osebka in da v določenih primerih vplivajo tudi na dedni razvoj (teorija). Pravijo (spet teorija) da recimo otrok, ki ga starši neprestano nadzorujejo in "nervirajo" razvije določene mehanizme nervoze. Ti so seveda začasni, vendar s časoma ti mehanizmi tudi morebitne mutacije, ki bi se lahko zgodile v tem času, v tej smeri obrnejo tako, da bi se ta prilagoditev tudi zapisala v genetski material (ne me spraševat kako ker gre očitno za multikompleksonst oz. kombinacijo). Ampak to je, kolikor sem obveščen (kot sem rekel nisem ekspert in sem o tem samo prebiral), še vedno bolj teorija. Tako kot praktično vse na tem področju. Kaj je resnica, bo pokazala prihodnost.

Spet sem bil predolg.

LP
#367244
Jaz domače mleko naročam kar preko Kmetija Kukenberger.

na www.ekosirarna.si imajo možnost nakupa in dostave mleka in mlečnih izldelkov (jogurti, skute, siri).

Dostava je prva hlajena povratna embalaža v Sloveniji, kar pomeni, da je tu še ekološki vidik povratne embalaže. Ko naročiš nov paket vrneš flaše in je naslednji paket brezplačen.

Mleko je vrhunsko, saj se krave pašejo samo na paši in je jedo silaže, ki smrdi.

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA