mare, se strinjam.
samo jaz sem govorila o širokem (svetovnem?) preseku, kjer je procentualno bistveno več tiste klavne živine in drugih živali, ki so daleč od nebes.
miro, se tudi s tabo v bistvu lahko strinjam. samo kaj čmo zdej, ko smo že zapacali to temo? a jo lahko kak moderator razdeli? ali pa če mojca velikodušno kaj doda v svoj začetni post?
evo, al pa če napišem par zadev - ki bi jih stric google definitivno bolje napisal - da nas nazaj ''utirim''.
tisto leto in pol, ko sem bila veganka, sem bila srednješolka. tako je zame pomenilo veganstvo predsvem samostojno kuhanje in zelo ozek izbor hrane za šolsko malico. in povzročanje težav na vseh sružinskih srečanjih, ker so kakšne zadeve morali vnaprej fejst premisliti.
za
beljakovine sem poskrbela z raznimi sojinimi izdelki (kuhana soja, tofu, sojino mleko) in drugimi stročnicami. glede drugih zadev (oh, maščobe, vlaknine) pri taki hrani itak naj ne bi bilo panike. glede
železa in b12 nisem občutila kakšnih primanjkljajev, krvi pa nisem dajala pregledovat, tako da je možno, da sem bia slabokrvna. ampak raziskave kažejo, da je slabokrvne skoraj pol ženske populacije v sr. evropi v rodni dobi, tako da to najbrž z vegetarijanstvom nima neke vzročno-posledične zveze?).
bolna skoraj nisem bila (prehladi ipd), aknasta (glede na starost bi lahko bila) tudi ne. gibala sem se povprečno veliko (nisem redno trenirala česarkoli),
telesno težo sem imela vseskozi (tudi prej in potem) malo nad ''idealno'' (glup izraz, pač kakih par kilc špehca preveč glede na umetna merila). hočem povedat,d a nisem bila shirana.
socialni vidik sem že omenjala. pa če razdelam malo bolj.
1) kaj jem, je po mojem osebna odločitev. ki se ne tiče drugih, razen če želim z njimi delit svoje odločitve. no, če si vegetarijanec, si dosti manj izstopajoč, kot če si veganec. in ljudje se vtikajo. in to je bilo zame silno moteče. ni mi rpoblem že stotič razlagat, da je beljakovina setsavljena iz aminokislin, da jih telo razstavi in porabi, kot mu paše,in da je vseeno, al je ta osnovni gradnik iz živali ali rastline (se nevezuje na zgornjo debato o nadomestkih), ker telo oboje lahko ponuca za gradit celice. problem mi je, ko ti ljudje skozi debato o beljakovinah hočejo vsilit svoje poglede na svet. in jih dejstva v resnici ne zanimajo. veliko je bilo tega in bilo je moteče.
2) rojstni dnevi, povabila na pijačo, novoletno vsesplošno prenajedanje, družinska srečanja in praznovanje. veganstvo je tako tuje našim kulčturnim smernicam prehrane, da skoraj nujno povzročaš preglavice gostiteljem. ttudi če bi bil srečen s cvetačo kuhano v vodi, jo zabelijo in je not žlica kisle smetane... ker pač ne pomislijo, pozabijo... druga težava - soja in drugi bogati viri rastl. bejakovin so v naši kulturi redki. ti skuhajo fino vegansko kosilo, ampak v njem skoraj ni beljakovin. potem si moraš splanirat hrano tako, da to nekje not prineseš.
evo, to je par vidikov, da ne bomo samo smetili.
zdej pa že enkrat nehajte odpirat te zanimiva vprašanja, ker moram jaz danes še kaj narest.
nad tvojo izbiro moraš spet in spet razlagat o klanju in vsem, kar je pred njim.
