Včeraj sem se udeležil tega zelo simpatičnega, predvsem pa (skoraj) netekmovalnega, humanitarnega teka kot edini (
) član TF.
Ker nisem "pasal" v nobeno otroško kategorijo, so me uvrstili na štart očkov.
Pa še v tej kategoriji (teklo nas je kakih 20) sem bil vidno najstarejši in
po Silvinih besedah tudi najobilnejši.
... Tako, da mi lahko kar na besedo verjamete, da nisem bil jaz tisti, ki bi pretrgal "zmagovalni trak", saj sem štartal (že nekaj dni me daje tudi boleče grlo, zaradi tega se že kar malo bojim Šenčurskega teka) na enak način kot bi štartal na 10 km, ostali pa so se že iz štartnega boksa pognali v dir.
No, nekaj sotekmovalcev je po moji (pravilni) domnevi kmalu upočasnilo in ... te sem polovil "kot zajce".
A teh ni bilo prav veliko.
Po teku sva na prireditvenem prostoru s Silvo (meni je pripadla tudi malica) malo poklepetala s kolegi ter nekaterimi učitelji, si ogledala zaključek prireditve ter zaploskala zmagovalcem kategorij, nato pa sva odbrzela domov na priprave ogleda Kmetije.
