Tekaški forum

Gledam, da nas je za soboto prijavljenih kar nekaj Slovencev. Lepo.
Za mene bo to prva ultra in črvički v trebuhu so vsak dan bolj dejavni

V glavnem, uživajte na tekmi. Vreme bo kot kaže odlično.
Če pa se v petek planira kakšnen "slovenski večer" v kakšnem lokalu v centru Vicenze pa sporocite

Ultrabericus je za nami. Luštno je blo. Moj zapis: http://katka005.blogspot.com/2014/03/ul ... cenza.html

Čestitke Maji Peperko za odličen čas 7 ur 18 min in 4. mesto v ženski kategoriji ter 45.mesto absolutno!! ter Andreju Mederal in Dušanu Mancin, oba s časom 7:35!! ter našim fantom: Miha Markovič, Matjaž Čampa, Roman Verbič, Tilen Zvonar in Simon Benkič...vsi so prišli z nasmehom v cilj! Bravoooo

Tudi jaz se pridružujem čestitkam za odlične rezultate. Res ste "razturali"

Osebno sem imel samo eno in edino željo: preteči svoj prvi ultramaraton. In - juhuhu - uspelo je . V bistvu še danes komaj dojamem, če si predstavljam, da sem pred tremi leti komaj prisopihal na lokalni hrib

Zanimanje za ta ultramaraton so mi vzbudila lanskoletna poročila na Tekaškem forumu in zanimiv filmček na uradni strani. Zanimanje je raslo in se po Gorskem maratonu štirih občin prelevilo v željo. Ta želja pa se je lanskega novembra spremenila v dokončno odločitev: poizkusim, pa bo kar bo. Edina težava je bila, ker nisem imel pojma, kako se trenira za ultro. Ah, ni panike; nabavim knjige od Scotta Jureka in Rich Rolla, izberem na netu nek plan treningov za ultro in akcija . Pripravljati se pričnem prvega decembra (če se tek 4x tedensko sploh lahko poimenuje "priprave"), tečem v dežju, snegu, veteru, žena me sprašuje "ali sem v redu", prijatelji prepričujejo, da gremo raje na pivo (ali dva...), kot pa na trening....In kot bi mignil pride petnajsti marec, stojimo na štartu, ploskamo, vpijemo (verjetno najglasneje mi začetniki zaradi strahu . Tek čez stari del mesta in že pritečemo v naravo. Sonce sije (seveda, preveč sem se napravil), pokrajina s hribčki, vinogradi in arhitekturo je čudovita. Vzamem si čas, se ustavim, slikam čudovito obnovljen mlin ob poti, prisrčnega kužka, ki opazuje tekače, in največji hrib iz katerega pritečemo (kot dokaz da imaju tudi tam, malo naprej od Benetk - "hribe"). Po dvajsetem kilometru me začne malo zmanjkovati (hm, zakaj le, če sem jih doma relativno lahko pretekel štirideset, verjetno zaradi lažjega prelada v zadnjih dneh), a mi vseeno uspe priti do tretje postojanke (če se ne motim je bila nekje na 36 kilometru). Odločim se, da bom pa kljub vsemu spil Cocacolo, ki jo vsi tako propagirajo. In res, kot raketo me odnese naprej in dalje gre brez težav. Še danes ne vem ali je šlo dalje lažje zaradi Cocacole ali psihe, ki je vedela da je prva polovica proge za nami...Najlepši kilometri pridejo od četrte do pete okrepčevalnice, ko sem - tekel popolnoma sam (se opravičujem italijanskim sotekmovalcem, ampak njihovo neprestano "čebljanje" mi je šlo po nekaj urah že rahlo na živce ). Od zadnje, pete okrepčevalnice do cilja (cca 8 km so rekli) je šlo po temi, z lučko. Uh, to je bilo popolnoma novo doživetje, super občutki, neznane gozdne poti, snop lučke usmerjene v tla in razmišljanje-koliko še do konca. Samo lastne misli in enakomeren korak (ok potem sem pričel tudi vse bolj razmišljati kako se bo lepo stuširati in vleči v mehko posteljo . Končno pritečemo v mesto, organizatorji imajo promet odlično pod kontrolo, tekači smo ta dan očitno "carji". Pot po mestu označena z odsevnimi trakovi, gorečimi lučkami in še salotejpom na tleh. Ni varijante, da zgrešiš pot. V cilju pa navijanje in spodbujanje, tudi za nas počasnejše, ciljna črta in vzklik sreče.
Hvala Ultrabericusu za prvo "ultro". Pravijo, da prve ne pozabiš nikoli

JureZ čestitke tudi tebi!!!

Čestitke vsem

Hvala Katja In seveda tudi od mene čestitke vaši ekipi in Juretu za pravo ultro
Ni kaj, fajn smo se imeli!

Bravo, čestitke vsem