Tekaški forum

24 ur Svetega Primoža 2016 - 10. izvedba

START (vsakokrat) - KS KB - krajevni dom VEGRAD
petek, 13.5.2016 ob 17. uri

CILJ (vmesni in končni) - okrepčevalnica Sveti Primož

ZAKLJUČEK
sobota, 14.5.2016 ob 17. uri
Okrepčevalnica Sveti Primož

in ob 17.30 uri
RAZGLASITEV REZULTATOV, PODELITEV MEDALJ, POKALOV IN PRAKTIČNIH NAGRAD NAJBOLJŠIM TREM V ŽENSKI IN MOŠKI KONKURENCI

Vsak udeleženec lahko opravi poljubno število pohodov, ki jih mora vsakokrat na startu in cilju evidentirati s ključem - čipom v že nameščeni elektronski vpisni knjigi. V primeru, da udeleženec opravi vsaj 6 pohodov v 24-ih urah, si lahko le-te prišteje v skupno letno število pohodov na Sveti Primož.

PRIJAVE IN STARTNINE: Zbiramo 1 uro pred startom na dvorišču krajevnega doma Vegrad. Prijavnina udeleženca z lastnim čipom znaša 15 evrov; za udeležence brez čipa znaša 20 evrov (ob vrnitvi čipa vrnemo kavcijo 5 evrov).

Za vsak prihod na Svetega Primoža udeleženec dobi topel čaj; ob zaključku pa še malico in spominsko majico.

VSAK UDELEŽENEC SE UDELEŽI POHODOV NA LASTNO ODGOVORNOST!

Srečno in varen korak!

https://www.youtube.com/watch?v=vOTjfuPAYDs


Lanska deveta izvedba 24 ur Sveti Primož

Še dva dni do desete izvedbe Sveti Primož 24 ur vabljeni vsi ki še ne veste kje boste preživeli petek trinajstega, sredino ledenih mož in pripravo na uscano Zofko mi smo "prpravlen ", Peter bo pa pognal ob 17 uri na petek 13


lp Andrej

Hojla, kako je z rezultati?
Zmagovalec, zmagovalka?
Malo poročaj, še preden bo filmček zmontiran

Bravoooooooooooo Matej & Helena!!!
Nisem podvomil, da vama ne uspe...super sta!!!
Čestitke tudi vsem ostalim, ki ste vztrajali celih 24 ur ali pa kakšno minutko manj...kapo dol!!

Poročila pa upam, da sledijo čim se vsi "borci" naspijo in odpočijejo!

p.s.
http://www.kamnik.info/zmagovalca-jubil ... -krizanec/

Ma, sem mislila tudi na vas... Čestitke vsem

https://www.youtube.com/watch?v=8O0aVSHflQQ

Najprej lep pozdrav vsem, ki še spremljate Tekaški forum. Naša deseta izvedba 24 ur Sveti Primož z letnico 2016 je minila v lepem aprilskem vremenu. To pomeni, da je bilo vsega po malem, še največ mokrote v vseh mogočih oblikah. Glede tekmovalnega dela bodo udeleženci kaj več povedali, kajti sam letos prvič nisem tekmoval, ampak samo gledal, navijal in tudi nekaj posnel. Tekmovalne zgodbe so zapisale številko 103, kar nekaj pa je bilo tudi navijačev, pomagačev, firbcev in še kdo bi se našel. Muc hvale ker si skopiral rezultate, tako da si bo Zdravko vsaj prve tri ogledal po kategorijah. Rezultati vseh udeležencev so na moji Facebook strani, kjer je tudi kar nekaj fotk. Na forum imam s tem prenosom vedno težave a upam, da do jutri tudi tu kaj objavim. Film je zgoraj, če bo pa še kakšna pametna debata priletela na te strani bomo veseli prav vsi Čestitke in

Poziv vsem, da na ta forum pod to temo tudi kaj napišete, da ne bomo samo Muc, Zdravko, ZZ-Topka in jaz preveč za tinto dali.

lp Andrej

Mato in Helena Čestitke!

Kako se vama da?

Ali obstajajo kje kakšni rezultati vseh sodelujočih?

Razvrstitev po kategorijah z imenom in priimkom nastopajočega in število vzponov:



Kategorija pohodniki - 24 ur Sveti Primož 2016

1. Rudi Balantič 18 x
2. Simon Kuster 17 x
3. Matej Žibert 17 x
4. Janko Uršič 16 x
5. Klemen Pernuš 15 x
5. Valter Kovačevič 15 x
5. Dejan Lukežič 15 x
5. Janez Narobe 15 x
5. Primož Frantar 15 x
10. Simon Osolnik 14 x
11. Nejc Pikl 13 x
11. Martin Vodlan 13 x
11. Andrej Resnik 13 x
11. Janez Rode 13 x
15. Daniel Golič 12 x
15. Mirko Hribernik 12 x
15. Igor Sršen 12 x
18. Mirko Zajc 11 x
18. Miha Blejc 11 x
18. Vinko Plevel 11 x
21. Dušan Serko 10 x
21. Klemen Tavčar 10 x
21. Andrej Marčun 10 x
21. Janko Žibert 10 x
21. Matjaž Škofic 10 x
21. Klemen Gradišek 10 x
21. Sebastjan Lukežič 10 x
28. Dušan Mali 9 x
28. Igor Tonin 9 x
28. Milan Galin 9 x
31. Jože Šunkar 8 x
31. Dušan Fideršek 8 x
31. Janez Rus 8 x
31. Darko Medved 8 x
31. Robi Babič 8 x
36. Maks Berlec 7 x
36. Metod Vodlan 7 x
36. Milan Varijačič 7 x
36.Lojze Peterlin 7 x
40. Vinko Žibert 6 x
40. Miran Križaj 6 x
40. Stane Jeler 6 x
40. Franc Grilc 6 x
40. Blaž Rus 6 x
40. Peter Gabrovec 6 x
40. Franc Kosirnik 6 x
40. Stane Zemljarič 6 x
40. Tadej Medved 6 x
49. Urban Križaj 5 x
50. David Zotlar 5 x
51. Marjan Kokalj 3 x
51. Srečo Burja 3 x
51. Danijel Drnjača 3 x
54. Miran Uršič 1 x





Kategorija pohodnice - 24 ur Sveti Primož 2016

1. Anka Hribar 17 x
2. Alenka Repanšek Uršič 16 x
3. Irena Podbevšek 15 x
4. Vlasta Bizjak 13 x
5. Anja Hribar 11 x
5. Marjeta Serko 11 x
7. Darinka Žibert 10 x
7. Marinka Milič 10 x
9. Irena Burgar 9 x
9. Brigita Zore 9 x
11. Nives Burja 8 x
11. Urška Narobe 8 x
11. Špela Mejač 8 x
11. Martina Milič 8 x
11. Barbara Gabriel 8 x
11. Mira Šunkar 8 x
17. Živa Uršič 7 x
17. Nataša Vrtačič 7 x
17. Simona Ahčin 7 x
17. Kristina Škrjanec 7 x
17. Slavka Vodlan 7 x
22. Petra Gabrovec 6 x
22. Katarina Pernuš 6 x
22. Mihela Križaj 6 x
22. Katarina Kralj 6 x
26. Nataša Seliškar 5 x
26. Mateja Jeras 5 x
26. Tončka Komatar 5 x
29. Mateja Berlec 4 x
29. Barbara Zobavnik 4 x
29. Maja Komatar 4 x





Kategorija tekmovalci - 24 ur Sveti Primož 2016

1. Matej Hribar 23 x
2. Dušan Globočnik 21 x
3. Igor Alpner 20 x
4. Grega Pirc 19 x
5. Damjan Zore 17 x
6. David Dolinšek 13 x
7. Matjaž Petrušič 12 x
8. Marko Hribar 8 x
8. Jani Lavrač 8 x
10. Žiga Zore 5 x
11.Gašper Štih 3 x




Kategorija tekmovalke - 24. ur Sveti Primož 2016

1. Helena Križanec 21 x
2. Jana Pavlič 16 x
3. Aja Uršič 12 x
4. Nataša Žabkar 11 x
5. Viktorija Dolinšek 7 x
5. Maja Zarnik 7 x
7. Brigita Burja 2 x


Lep pozdrav Andrej

Končno nekaj časa, da napišem, ker si 24 ur Primoža to res zasluži .

Zadnji teden sem malo oklevala, naj se prijavim v Vipavo ali naj grem na Primoža.
Ker je po uspešno zaključen Istri na 100 milj minil mesec, se mi nekako ni dalo prav tekmovati, svoje je prispevala še vremenska napoved in tako sem se brezskrbno naslikala na startu pod Primožem. Peto leto zapored sem tukaj in ni mi žal, pozdravi in klepet, kot da gremo na nedeljski popoldanski sprehod. Ob 17h se nas je okrog 100 podalo ali zapodilo proti cerkvici sv. Primoža. Pot ubirava skupaj s Pio, se ena drugi malo potoživa o neljubih težavah, mene se kaj hitro začno tudi lotevati. Zdaj jih že poznam in znam jih prelisičiti. Leva noga postaja "lesena", počutim se kot da je Ostržek moj brat ,moram upočasniti, paziti na pokončno držo in vem, da bo minilo. In je minilo, še pred prvim osvojenim vrhom. Občutek lahkotnosti se povrne in užitek se začne. Ta hitri se že vračajo,tudi s Pio kar hitro za njimi. Pri spustih sem še vedno pazljiva in temu primerno hitra oz. počasna. Pia zaostane in nadaljujeva vsaka po svoje. Pot je suha in meni všečna, za vzpone si izberem spodnjo mimo kmetije, za spuste zgornjo po cesti in presek po grapi. Srečujemo se, se pozdravljamo, kako rečemo in ohranjamo dobro energijo. Dan se počasi začne poslavljati, nastopi čas, ki ga imam najraje-tisto med dnevom in nočjo, ki v sebi nosi neko spokojnost, nekaj, čemur je treba prisluhniti, posrkati vase in hrepeneti po večnem trajanju. Morda je to tisto, kar mi daje neizmerno moč in energijo, da grem z lahkoto skozi noč, ko pridejo na vrsto vsi drugi čuti in oko lahko sledi le z lučko obsijani poti. Na Primužu je vsakič veselo, čakajo nas napitki in prigrizki, pa palačinke, le muzika se mi zdi letos malenkost bolj tiha. Občutek imam, da se letos nočno gibanje ni toliko oklestilo, kljub dežju, ki je kake dve do tri ure kar pošteno močil teren in naša bolj ali manj vroča telesa. Vzponi se vrstijo tako elegantno in harmonično, brez kalkulacij o končnem številu, je prelepo, da bi razmišljala o tem. Progo pri vzponih si razdelim na dva dela, prvi od strta do ovinka, kjer so parkirani avti (mogoče polovica) in mi ni tako pri srcu in drugi, od ovinka mimo prve kapelice, mimo vode, mimo druge kapelice in še mimo križa do Primoža-ta je za užitek... Nekje vmes med kamni štejem korake... pri vsakem vzponu...96 jih je, na koncu malo več . Ne vem, kaj vse so misli obdelale, vem pa, da so noge enkratno opravljale svoje. Ne vem, kdaj je bilo tako enostavno in upala sem, da traja čim dlje. Lučka je počasi jemala slovo, opravičeno, delal se je nov dan. Ob 14. vzponu
se po telefonu javim domov, sem živa in nič mi ne manjka. Ob pogledu na uro sem v mislih v Vipavi in res od srca želim čimmanj vremenskih nevšečnosti vsem, ki se bodo borili tam. Občasno z neba rosi, skozi gozd z dreves padajo debele kaplje, a ni hudega, meni to odgovarja. Z "Dobro jutro" se ogovarjamo, eni malo prespani, drugi vseskozi v pogonu. Do 17. vzpona je šlokot po tekočem traku, potem se je začelo pa malooo vlečt. Če grem hitreje, bom morala še večkrat gor, če grem počasneje, se vleče še 3x bolj... Pri 19. spustu se mi pridruži Nataša in to je prvi spust, ki ga ne pretečem. 20. vzpon je prva res prava muka, morda sparina in sonce, morda le glava, ki je zgubila sigal z nogami. Časa je še za 3 vzpone, a se odločim, da je 21 povsem dovolj in noge se od veselja poskočile. Nataša je zbrala 10, mojih je bilo 20 in sva delili okroglo veselje okrog naju. Pri zadnjem spustu sva skoraj vsakega ogovorili, mu vzeli nekaj sekund časa in se vlekli kot jesenska megla....zopet čista uživancija,o kaki tekmi ne duha in ne sluha. Pri zadnjem vzponu si pri koritu umijem noge, ni bilo enostavna, blatna obloga je bila debela, salomonke pa so bile sploh neprepoznavne. Kasneje mi je bilo zaumivanje žal, saj bi umazana kot svinja z Boča bolj pasala v podelitveni ambient . Tako, zadnjič za letošnjo prireditev, ostala je še ura časa za preoblačenje lepo v miru, po damsko . Sledil je močan naliv in selitev na razglasitev. Vzdušje je bilo prešerno razposajeno, le tu in tam so usta lezla narazen in oči skupaj, kot da bi kdo zehal .
Vsak, ki mu je korak zašel na Primoža, si zasluži čestitke ,
prav tako vsi, ki so skrbeli za nas in nas razvajali tako ali drugače in naj bo tudi v prihodnje tako .
Vesela in zadovoljna zapuščam Primoža, ne zaradi števila vzponov, predvsem zaradi privilegija, da se lahko zopet gibam do te mere, da bolečina povsem zbledi ob občutku užitka.
Naj traja in naj bo tekmovalnost na drugem mestu...
Lp

Saj ne boli...

Hoja, naj tebi, Mateju in vsem, ki so bili zraven tako ali drugače, še enkrat čestitam.

hoja napisal/-a:Končno nekaj časa, da napišem, ker si 24 ur Primoža to res zasluži .

Zadnji teden sem malo oklevala, naj se prijavim v Vipavo ali naj grem na Primoža.
Ker je po uspešno zaključen Istri na 100 milj minil mesec, se mi nekako ni dalo prav tekmovati, svoje je prispevala še vremenska napoved in tako sem se brezskrbno naslikala na startu pod Primožem. Peto leto zapored sem tukaj in ni mi žal, pozdravi in klepet, kot da gremo na nedeljski popoldanski sprehod. Ob 17h se nas je okrog 100 podalo ali zapodilo proti cerkvici sv. Primoža. Pot ubirava skupaj s Pio, se ena drugi malo potoživa o neljubih težavah, mene se kaj hitro začno tudi lotevati. Zdaj jih že poznam in znam jih prelisičiti. Leva noga postaja "lesena", počutim se kot da je Ostržek moj brat ,moram upočasniti, paziti na pokončno držo in vem, da bo minilo. In je minilo, še pred prvim osvojenim vrhom. Občutek lahkotnosti se povrne in užitek se začne. Ta hitri se že vračajo,tudi s Pio kar hitro za njimi. Pri spustih sem še vedno pazljiva in temu primerno hitra oz. počasna. Pia zaostane in nadaljujeva vsaka po svoje. Pot je suha in meni všečna, za vzpone si izberem spodnjo mimo kmetije, za spuste zgornjo po cesti in presek po grapi. Srečujemo se, se pozdravljamo, kako rečemo in ohranjamo dobro energijo. Dan se počasi začne poslavljati, nastopi čas, ki ga imam najraje-tisto med dnevom in nočjo, ki v sebi nosi neko spokojnost, nekaj, čemur je treba prisluhniti, posrkati vase in hrepeneti po večnem trajanju. Morda je to tisto, kar mi daje neizmerno moč in energijo, da grem z lahkoto skozi noč, ko pridejo na vrsto vsi drugi čuti in oko lahko sledi le z lučko obsijani poti. Na Primužu je vsakič veselo, čakajo nas napitki in prigrizki, pa palačinke, le muzika se mi zdi letos malenkost bolj tiha. Občutek imam, da se letos nočno gibanje ni toliko oklestilo, kljub dežju, ki je kake dve do tri ure kar pošteno močil teren in naša bolj ali manj vroča telesa. Vzponi se vrstijo tako elegantno in harmonično, brez kalkulacij o končnem številu, je prelepo, da bi razmišljala o tem. Progo pri vzponih si razdelim na dva dela, prvi od strta do ovinka, kjer so parkirani avti (mogoče polovica) in mi ni tako pri srcu in drugi, od ovinka mimo prve kapelice, mimo vode, mimo druge kapelice in še mimo križa do Primoža-ta je za užitek... Nekje vmes med kamni štejem korake... pri vsakem vzponu...96 jih je, na koncu malo več . Ne vem, kaj vse so misli obdelale, vem pa, da so noge enkratno opravljale svoje. Ne vem, kdaj je bilo tako enostavno in upala sem, da traja čim dlje. Lučka je počasi jemala slovo, opravičeno, delal se je nov dan. Ob 14. vzponu
se po telefonu javim domov, sem živa in nič mi ne manjka. Ob pogledu na uro sem v mislih v Vipavi in res od srca želim čimmanj vremenskih nevšečnosti vsem, ki se bodo borili tam. Občasno z neba rosi, skozi gozd z dreves padajo debele kaplje, a ni hudega, meni to odgovarja. Z "Dobro jutro" se ogovarjamo, eni malo prespani, drugi vseskozi v pogonu. Do 17. vzpona je šlokot po tekočem traku, potem se je začelo pa malooo vlečt. Če grem hitreje, bom morala še večkrat gor, če grem počasneje, se vleče še 3x bolj... Pri 19. spustu se mi pridruži Nataša in to je prvi spust, ki ga ne pretečem. 20. vzpon je prva res prava muka, morda sparina in sonce, morda le glava, ki je zgubila sigal z nogami. Časa je še za 3 vzpone, a se odločim, da je 21 povsem dovolj in noge se od veselja poskočile. Nataša je zbrala 10, mojih je bilo 20 in sva delili okroglo veselje okrog naju. Pri zadnjem spustu sva skoraj vsakega ogovorili, mu vzeli nekaj sekund časa in se vlekli kot jesenska megla....zopet čista uživancija,o kaki tekmi ne duha in ne sluha. Pri zadnjem vzponu si pri koritu umijem noge, ni bilo enostavna, blatna obloga je bila debela, salomonke pa so bile sploh neprepoznavne. Kasneje mi je bilo zaumivanje žal, saj bi umazana kot svinja z Boča bolj pasala v podelitveni ambient . Tako, zadnjič za letošnjo prireditev, ostala je še ura časa za preoblačenje lepo v miru, po damsko . Sledil je močan naliv in selitev na razglasitev. Vzdušje je bilo prešerno razposajeno, le tu in tam so usta lezla narazen in oči skupaj, kot da bi kdo zehal .
Vsak, ki mu je korak zašel na Primoža, si zasluži čestitke ,
prav tako vsi, ki so skrbeli za nas in nas razvajali tako ali drugače in naj bo tudi v prihodnje tako .
Vesela in zadovoljna zapuščam Primoža, ne zaradi števila vzponov, predvsem zaradi privilegija, da se lahko zopet gibam do te mere, da bolečina povsem zbledi ob občutku užitka.
Naj traja in naj bo tekmovalnost na drugem mestu...
Lp