Poročilce sem nameraval sklamfat po objavi uradnih rezultatov in če ocenim celotno dogajanja okrog tekme, je to edina šibka točka. Upam, da bom še kdaj doživel tako dobro organizirano tekmovanje. Kljub Covid časom je teklo vse kot po maslu. Pa naj bo to parkiranje, prevzem startnih številk, popolnih oznak na progi, na vsakem kilometru tablica z oddaljenostjo do cilja, podelitev brez zavlačevanja, spiker na najvišjem nivoju, ričeta toliko, da na repete še pomislil nisem.
Malce sem pogrešal čaj in se zmrdnil ob vračilu startne številke, ker jih zbiram. Organizatorjem (še bolj pa tekačem) je šlo na roke tudi vreme, saj so se dežne kapljice zadrževale na varni razdalji. Na strmih spustih bi bilo zelo delikatno, pa tudi časi bi bili slabši. Toliko znanih obrazov sem videl samo na ohceti
, saj je bila tekma na najvišji ravni v državnem merilu. Tudi starostni razpon ni bil majhen, saj me s Saro in Loti loči več kot pol stoletja.
Timotej je zopet letel kot telegram in zmagal. Jaz sem pripujsal v cilj pol urce za njim in bil z rezultatom izredno zadovoljen. V asfaltnem startnem kilometru sem bil metla, v klančkih pa sem do cilja pospravil v smetišnico devet konkurentov.
Škoda, da ni bilo Mojce in Mirana, močno upam da le zaradi mokre vremenske napovedi.
Osmega maja pa na Primoža.
