Forum je namenjen objavi razpisov na tekaške prireditve, ki so pred nami.

Moderatorji: ero, AVI, ziga, dragons

 NikSS
#371471
Sredina maja bo zdaj-zdaj tu.

Trinajstica prinaša po nekaj letih "normalno" tekmo, ki pa vseeno ne bo povsem običajna.
Letos bo KBK TRAIL veljal tudi za, starejši od 35 POZOR, PRVENSTVO SLOVENIJE v kratkem trailu za VETERANSKE KATEGORIJE .
Seveda ste vabljeni tekači vseh generacij, bodo pa 35+ še posebej izpostavljeni!

Predprijave se nam že lepo polnijo!

Vabljeni na Blegoš!

ŠDMH
http://www.kbk.sdmh.si
#372035
Predprijave z današnjim dnem zaključujemo, zamudniki oz. tisti, ki še zbirate pogum, se lahko prijavite tudi na dan dogodka. V soboto 20.5.2023, ko bo letos tekma štela tudi za PRVENSTVO SLOVENIJE v kratkem trailu za veteranske kategorije.
#372056
Vrtovinski so bili zares super. V jutrišnje pri Boštjanu tudi ne dvomim. Malce je edino bojazni, da se bodo prekuhali, če bom predolgo na progi. :cry:
#372058
Res je letelo, Valentina. Ni bilo takšnih ekstremov, kot prejšnji teden, (burja, strmina, pašta) tudi višinska razlika je bila tam tam, je bila pa absolutno številčnejša udeležba, saj je tekma štela tudi za prvenstvo Slovenije. Dobrih tekačev se ni manjkalo, meni neznanih je bila le peščica mlajših, ker je to tek s tradicijo in domačnostjo, se tu z veseljem vračamo isti ljudje, zato nisem tu še nikoli manjkal.
Parkiram skoraj ob štartni črti, številko s testeninami dobim v minuti, med klepetom posrebam močno kavico in že se poženemo v breg. Sprva zadržano, kar mi je na srečo prišlo v navado, v klancih malo navijem, palice sem tokrat ponesel že iz štarta. Ob mastni podlagi z zlizanimi podplati so mi bile v veliko pomoč. Odložim jih šele pred kočo pri Jožkotovi okrepčevalnici in se mu za njihovo logistiko dostave v cilj lepo zahvaljujem. Ker sonca ni bilo, je bil hladen zrak super pogonsko gorivo in pritečem v cilj še dokaj svež, čeprav mi tek po klancu navzdol ne ustreza pod nobenimi pogoji. :D No, v teh desetih kilometrih spusta me je prehitelo le pet mladcev. Kot rečeno, organizacija dobra, oznake tudi, v vročini bi bila priporočljiva še ena okrepčevalnica, ogromno izžrebanih nagrad, žal sem eden redkih, ki je nisem dobil. :roll:
Seveda je na vsaki tekmi največje zadovoljstvo da jo končaš v zastavljenem času, ter brez prask, ter se srečaš s starimi znanci. Drugo leto pa spet.
V soboto je na vrsti kriškogorski trail.
http://www.kbk.sdmh.si/images/rezultati ... gorije.pdf
#372074
Podrobnejši pregled rezultatov kaže na dominacijo KGT Papež, pa tudi po udeležbi je zmanjkal zgolj en član, da bi se izenačili z najštevilčnejšo ekipo. :D
#372080
Še moj prispevek, da ne bo zgledalo, da me ni bilo zraven.

ŠE EN KBK (20.05.2023)
Da je KBK poseben dogodek, sem že večkrat poudarila. Letos smo se mu pri Sakačih poklonili tako, da smo se ga udeležili kar trije. Naš tavečji je uprizoril svojo krstno izvedbo traila.
Naša tastara. No ta je pa svoje poglavje. Še v torek ni prav nič izgledalo, da bom sploh sposobna hodit, kamoli, da se grem antrafuzlat na Blegaš. Od nedelje (pa samo sprehod je bil) oz. se je najprej pojavilo še eno soboto prej, me je sekiral en ligament v kolku. Sem že mislila, da sem cel kolk sesula, tak čuden občutek je bil. Pa so zlate roke mojega maserja zadevo zrihtale in ugotovile, da z ligamentom ni nič narobe, ampak ga v resnici serje Gluteus maximus. Ni to un Maximus Decimus Meridius, poveljnik Severne vojske in Feliksovih legij pod Rimskim cesarstvom, ki je bil potem gladiator. Ma kaki! Če bi ga ta biksal, bi že imel razlog. Ena čist navadna ritna mišica me je zajebavala. Una, k se šteje, da je največja. Mamicu ji največja. Največja zajebantka, da veš! No ta se je zakrčila čez vse meje. No u glavnem je zgleda zdej zrihtana (vsaj zaenkrat), ker je uspešno prestala soboto in nedeljo, pa še torek. Skratka kar nekaj kilometrov.
Sem zatorej štartala bolj počas, med zadnjimi (ker kako tega ne nardim zmerej, anede?!). Bom itak tazadnja, ma upam, da ujamem limit. Lani sem bila brez palic, pa sem ga...torej!
Maširam gorčez, prehitevajo me ne, prehitevam jih ne. Ma tud dobr. Pot se vleče, se mi je zdelo, da je do prve okrepčevalnice dvakrat dlje, kot lani. Še posebej, ker se je Dejana prvič zaslišalo že skor do Ogradov (no, čist en pikič pa pretiravam, ampak res se mi je tko zdelo). Ma le primaširam do njega. Pogleda na uro in pribije: »A dons maš pa namen svoj rekord podret?« Pogledam, kot bik v nova vrata in odmajem z glavo. Ja to pa ne no. V tabol cajtih je blo pod 2 uri na Blegoš, samo sem pozabila, da je bla pot malček drugačna, ampak vseeno, takrat sem bla res bolj našiljena.
Imel je še en čevap (unili bojo pa čez tri minute). Nimam jest cajta čakat. Pojem un en čevap, popijem malo piva kar s kokakolo zmešanega. Na dizel se lažje gre. Vam povem. Tud moj avto brez dizla nikamor! Pa še zaplesala sem. Pol pa naprej.
Pot na Blegoš je unikatna vsakič, ko greš gor. Tokrat je gor spet sedel oblak, ki se je vsake tolk glih mičkenu razmaknil, da sem vidla tri rumene postave pred sabo, pa jih v naslednji minuti ni bilo več. Samo še glasovi. Ko bi jih vrag pobral.
Na vrhu pa me pozdravi skupina rdečih dečkov od GRS. Mrbit je bil zraven še kdo, ampak zarad megle se res ni videlo, kdo je tam. Še trakce sem komaj našla, da sem nadaljevala pot. No dol je šlo pa ko Elija. Do koče sem jih že začela prehitevat. Med drugim me je neslo mimo Maje, ki me je prepoznala in pozdravila in me je kar zabremzalo, da sem ji hitro stisnila en objemček, pol pa naprej. Limit lovit...spet. Na okrepčevalnici PTRF je Jožko eden od tistih, ki ga je potrebno NUJNO objet in pozdravit. Brez tega ne gre. Napolitanke, kola in jupajdi v dolino.
Noge letijo, dokler je gradient ravno pravšnji. Potem vmes malo hodim in potem spet laufam in uberem isto taktiko, kot že nekajkrat...laufej, dokler noge grejo, pol pač ne več. Noooooo. In potem, ker prjatla pač ne moreš na laž postavljat, pridrvim v cilj in...in....in...poderem svoj osebni rekord (na tej progi. Na uni ta drugi je bil pač boljši, ma ne vela za primerjavo). Očitno sem zaslužila celo pivo, ker mi je Vuko kar svojega pomolil.
Lipan u ričetu s klobaso je sedel (so mi ga kar prinesli, se nisem nič velik ubadala s tem, samo popokala sem ga u trebuščka). Tud za rehidracijo so poskrbeli drugi, jaz sem samo zaugala. Še izžrebano nagrado so mi prinesli k mizi, ker sem sedela na ušesih in nisem slišala, da so me izžrebali. Edino takrat sem dvignila svoje Gluteuse, ko je blo treba it po posebno nagrado za »naj karakter«. Baje je tud telesna masa štela zraven. Pa sem že spet zmagala. Zadnjič sem komentirala eno objavo od KBK-trail, da skor upam trdit, da sem brez konkurence, pa sem znova dokazala, da ne lažem, čeprav se je po nekaterih komentarjih dalo sklepat, da mi glih ne verjamejo.
No tko. KBK pod streho, še nekaj odbitih idej pa sledi. See ya!

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA