iz današnjega Poleta 
pa še to ... Tanja in jaz imava radi kužke 
da naju ne bo kdo začel napadat zaradi tegale spodaj 
Rožnika ne dam, v verzih
06.03.2008
»Dragi moj tekač, ko čez Rožnik se podaš, glej, da v spomin si spraviš: Pazi vendar, kam korak postaviš!«
Resnica je, da je tudi Tamar usran, ampak tam jaz nisem vsak dan. Pa ko tam na smučeh drvim, pač gledan vstran, planine so krasne, ampak mojega Rožnika vam pa ne dam.
Ne razumem, kaj za vraga se v nekaterih glavah ljudi godi, kakšen se jim to film vrti. Menim, da misli, pes je ljubeč, jaz moderen moram biti, pod nujno si moram enega dobiti. Kaj potem jaz moram zato, če pod tvojim se oknom pokaka močno? Pa saj zelenice so tukaj zato, da moj jih kuža dan za dnem zastonj gnoji. Kaj za vraga se ženska usajaš, ko po dvorišču med drekci otroke sprehajaš?
Tekač, ko se neutrudno čez Rožnik podiš, pogled prikovan imej vedno v tla, da nagazna mina ti ne bo pod noge prišla. V petek v lahkotnem sem tempu pod Šišenski hrib zašla, tam ena je bejba sprehajala psa. Pa reva ni imela ne vrvice niti ne vrečke za psa. Glej ga zlomka, pred mojimi očmi se cucek podela hudo, a bejba mrtvo hladna stopa naprej, ne moti je to.
Halo, gospodična, vaš kuža odložil je tam, pa dajte vi to pospraviti stran. Pasja lepotica seveda ne ve, da čez Rožnik s psom brez vrečke ne sme. Nekaj listja pobere s tal in njen problem je pokrit in rešen ta dan.
Zato pa dragi tekači, pa mame s trebuščki ali z vozički, dedki, babice, en velik POZOR, ko lep dan nas pokliče na plan, naj naš pogumni korak ne bo usran.
Za konec pa še to, zadoščenje za mojo dušo samo: njen kosmatinec se je povaljal po konjskih figah veselo, uf, to je potem pri njih doma fino smrdelo ...
Saj vem, saj vem, vaš kuža res kriv ni za to, da moji se frendi naježi telo, ustavi korak, ko se med tekom besna mrcina postavi pred njo.
Mene je zbil en pravi orjak, lovil je pasjega prijatelja, tam pri sankališču je bilo, med noge se mi zaplete, jaz padem na trtico, bolelo je do solz močno. Ko pridem do sape, vidim samo, da lastnika na spregled ni bilo.
Če menite, da dvoboj je to, jaz pravim glasno: »Ne dam, ne dam vam Rožnika, da postane en sekret, dajmo raje v sožitju živet.«
Lepo vas pozdravljam, sem vztrajen tekač, obupam nikoli, sem pač tak.
Tanja Oberdank
) od smeha! 
= naša "zverina=zverinica" 