- 24 Jun 2004, 18:24
#13166
Ja glede na to da sem sedaj opečen, pa mi ostaja čas za ostale stvari.Tako študiram na progo za tek E - 6, tek na Grintovec tega absolutno ne smem pozabiti, ker je resnično nora dirka.Skratka si že delam plane za naslednje teke in ostale pomembne dogodke, ki so pred menoj.Srce mi v glavnem ne miruje, ko tečem in ko ne tečem.Ker sem poln energije in bi rad naredil toliko stvari v pozitivnem smislu, da bi me napolnilo s še večjim energijskim nabojem v srcu.Ja zelo me nabije z energijo dobra glasba, ki ti da krila in ti odpravi nesmiselne psihične in fizične blokade, ki jih doživiš na teku ali v življenju.Saj pravim kljub temu, da se mi je zgodila nepredvidljiva nesreča mi želje in duša ne da miru.No pa se bom malce tudi pesniško izrazil, kaj imam v mislih in kaj mi veleva duša.
TEK
Tek ni samo
meter za metrom,
kilometer za kilometrom.
Tek ti odmrlo dušo
lahko prebudi,
ko koraki za teboj ostajajo.
Zamrle duše
na tem svetu
bi se lahko prebudile,
če bi svojemu srcu
dale kanček svobode.
Ki je tako slastna!
Tisti koraki,
ki ostanejo v spominu.
So koraki,
ki odprejo ti srčno,
srčno širino pred teboj.
In človek božji!
Ti, ki teptaš
to srčno širino pred seboj!
Ali čutiš šepetanje vetra,
mogoče čutiš
utrip narave?
Ali slišiš naravo,
ki diha,
ki ti daje smisel življenja,
medtem ko ti brezglavo hitiš,
da še sam kdaj ne veš kam?
Ustavi se za trenutek,
da začutiš ljudi okoli sebe,
ki si podobno želijo.
A LE ENO
NAM JE ČISTO ENAKO,
ENAKO KOT VSAK VETRIČ,
KI PIHLJA OKOLI NAS,
KO KORAKE PUŠČAMO ZA SEBOJ!
Da smo si vsi enaki
po srcu in duši,
ki v nas samih se prebuja,
ko premagujemo
to neizmerno širino, razdaljo
ta hlad okoli našega srca,
ki še dolgo ne tega je bil
nepremagljiv!
Se umika toploti,
ki ga daje naša duša in koraki.
Takšna je trenutna inspiracija, ki jo dobim na to misel, ko se zjutraj prebudim in pomislim na vas dragi moji sotrpini, ki ravno tako si želite enako nasmeh na ustih na koncu teka, ki nikoli ne bi zamrl.
Nasmeh, ki bi ga lahko dali tudi drugim ljudem, ki ga ne poznajo ali nočejo.
Skratka imejte se vsi skrajno lepo, uživajte vsak trenutek, ki vam ga ponuja čas, ki ga imate pred seboj.Uživajte, ko tečet ali kakorkoli pač spravljate svoje telo v kakšno aktivnost, ki jo imate radi.Naj ne bo nobena razdalja za vas predolga.Pa naj bo še tako velika številka.To je tako, kot če bi imeli nekoga radi, resnično radi.Pa je nekje na drugem koncu sveta, ali Slovenije in če bi ga radi videli bi do njega tudi pritekli, kolesarili ali kako podobno.
Kaj naj za zaključek še povem: madona Tomaž sedaj si pa ornk zabluzil
s tem besedilom.Kaj hočeš tudi to mora biti na tem svetu.
LEP POZDRAV VSEM, KI SPREMLJATE IN BERETE TEKAŠKI FORUM!
TEK
Tek ni samo
meter za metrom,
kilometer za kilometrom.
Tek ti odmrlo dušo
lahko prebudi,
ko koraki za teboj ostajajo.
Zamrle duše
na tem svetu
bi se lahko prebudile,
če bi svojemu srcu
dale kanček svobode.
Ki je tako slastna!
Tisti koraki,
ki ostanejo v spominu.
So koraki,
ki odprejo ti srčno,
srčno širino pred teboj.
In človek božji!
Ti, ki teptaš
to srčno širino pred seboj!
Ali čutiš šepetanje vetra,
mogoče čutiš
utrip narave?
Ali slišiš naravo,
ki diha,
ki ti daje smisel življenja,
medtem ko ti brezglavo hitiš,
da še sam kdaj ne veš kam?
Ustavi se za trenutek,
da začutiš ljudi okoli sebe,
ki si podobno želijo.
A LE ENO
NAM JE ČISTO ENAKO,
ENAKO KOT VSAK VETRIČ,
KI PIHLJA OKOLI NAS,
KO KORAKE PUŠČAMO ZA SEBOJ!
Da smo si vsi enaki
po srcu in duši,
ki v nas samih se prebuja,
ko premagujemo
to neizmerno širino, razdaljo
ta hlad okoli našega srca,
ki še dolgo ne tega je bil
nepremagljiv!
Se umika toploti,
ki ga daje naša duša in koraki.
Takšna je trenutna inspiracija, ki jo dobim na to misel, ko se zjutraj prebudim in pomislim na vas dragi moji sotrpini, ki ravno tako si želite enako nasmeh na ustih na koncu teka, ki nikoli ne bi zamrl.
Nasmeh, ki bi ga lahko dali tudi drugim ljudem, ki ga ne poznajo ali nočejo.
Skratka imejte se vsi skrajno lepo, uživajte vsak trenutek, ki vam ga ponuja čas, ki ga imate pred seboj.Uživajte, ko tečet ali kakorkoli pač spravljate svoje telo v kakšno aktivnost, ki jo imate radi.Naj ne bo nobena razdalja za vas predolga.Pa naj bo še tako velika številka.To je tako, kot če bi imeli nekoga radi, resnično radi.Pa je nekje na drugem koncu sveta, ali Slovenije in če bi ga radi videli bi do njega tudi pritekli, kolesarili ali kako podobno.
Kaj naj za zaključek še povem: madona Tomaž sedaj si pa ornk zabluzil
s tem besedilom.Kaj hočeš tudi to mora biti na tem svetu.
LEP POZDRAV VSEM, KI SPREMLJATE IN BERETE TEKAŠKI FORUM!
, če bi vidva tko en kratek kulturno umetniški nastop pripravla v okviru piknika in bi nam mal dvignila tekaško moralo s predstavitvijo poezije iz vajinega umetniškega ustvarjanja.
Mogoče upgrade? Ali pa kak bugfix/patch? 
