Zadnje novičke

[Loni]

Preden se kdo obregne, zakaj je tole v peskovniku in ne pod poročili, njegov problem. Zadeva ne bo prestavljena nikamor.

Najprej tole - za vse skupaj je še vedno kriva nana in njeni žolčni kamni. Če bi ona šla lani tja, mene letos tekaški Berlin ne bi videl. Pa kriva je tudi moja zdravnica, ki mi sicer ni uradno dovolila tega, neuradno pa mi je namignila, da lahko grem. Ob nekaterih pogojih... Sem se jih držala in nisem pretiravala več, manj pa tudi ne. Tako pa se mi je uspelo v dveh mesecih nazaj sestaviti in zadevo spraviti pod streho točno tako kot je bila planirana. No, za ta plan je vedel samo Laufer, za vsak slučaj, če bi lo kaj narobe, ni treba glih širnemu univerzumu vedeti, v čem je haklc. Pa še vseeno z nekaj rezerve, ker so stari mački omenili nekaj dejstev, kaj se lahko zgodi. Pa se ni, ker sem se presekirala za vse že kak teden nazaj in se šla imeti fajn. Sem pa imela vse - od bolečin v kolenu, pokostnici, vnetega grla, zobobola. Vse samo v glavi in nič v resnici. Smetišnica je delo super opravila.
Se pravi, nana, moja dohtarca, naslednja na seznamu je moja sestra, ki je vzela neplačani dopust v službi, da mi je šla moralo dvigat, sicer je ne bi bilo treba, ampak fajn je pa bilo, da je bila tam. In dalje, naš šofer se je odrezal 100 na uro, gor in dol je sedel samo on za volanom, niti ni oglušel ob treh babnicah v avtu, pa nobena ni ravno tihe sorte, kvečjemu obratno. Skratka en veliki hvala, da nam je popestril tale izlet. Kajti - zakaj bi se vozili gor in dol po isti trasi, pa spet nesreče, dela na cesti, tisti "Stau" je nonstop fleširalo. Za znoret. No, za nazaj se je naš Garmin odločil, da nam vse skupaj popestri Mnenje nekaterih je bilo sicer, da ga je nekdo začaral.Tudi mogoče. Ob vožnji proti nemški prestolnici se nam je ves čas prikazovala Praga. . In v Prago smo tudi šli. Spoznali en velik del češkega podeželja, ugotovili, da njihove krave zgledajo čisto isto kot naše, zrak je tudi po domače dišal, pa da avstrijskega ne pozabim, še posebej zadnjih par 10 km čez prelaze je bilo super. Sem prišla na svoj račun in dobila svojo dozo hribov za nekaj časa. Predvsem pa eno zelo všečno dejstvo - prometa skoraj ni bilo, gužve ni bilo. Se opravičujem posadki v drugem avtomobilu, ampak sms sporočilo je bilo resnično, zgubljeni z Garminom tavamo, brez modrih oznak kilometrov ob cesti. Nepozabno, vožnja nazaj je minila precej hitreje kot vožnja gor. Milenko, hvala za ekskurzijo, bila je zelo zabavna. No, dolgčas nam ni bilo, ne za gor, ne za dol. Še dobro, da ni avto razpadel. Aja, pa še nekaj, ko parkirate v Berlinu, mora biti avto obrnjen v isto smer kot poteka promet, drugače dobiš kazen.
Aja, baje smo bili vmes v Berlinu, sem že pozabila, zakaj smo šli gor. Tečt menda. Okidiki, sem po vseh namigih z vseh možnih strani živce pustila doma, super taktika, ki se je super obnesla. Plan za tek sem si sestavila kak dan, preden smo šli, čisto tako na blef, pa je tudi to delovalo. Šlo ja pa tako, da sem se resnično postavila v zadnje bojne vrste, Laufer je imel čisto prav, ker iz zadnjih vrst je svet lepši in malo morje ljudi prehitiš, če si pa spredaj, ostali šibajo mimo tebe. Za mojo psiho precej boljše. Za moje oči pa sploh. Tekaška tura skozi Berlin je bila uspešna. Plan je bil teči celo traso čimbolj enakomerno, sicer ne vem, kako mi je to ratalo, ampak mi je. Ker doma nobeden od počasnih treningov ni šel tako počasi, vse je bilo čisto brez repa in glave, samo kilometrina je ustrezala. Sem si enostavno razdelila zadevo na 4x po 10 in en pljunek, za katerega sem bila prepričana, da ga bom pohodila. No, sem že na 5km ugotovila, da s šparanjem in hojo ne bo nič. Je nisem pogrešala, hoje namreč. Časa za poziranje sem imela vseeno zadosti, našim puncam sem se šla vsaki posebej pokazat, da sem živa in zdrava. Aja, še nekaj sem si omislila, prvih 13 km sem tekla s flašo v roki, da me je malo ovirala, je delovalo. In kilometri so kar šli in šli. Najbolj sem pa čakala tisti famozni 1000x omenjeni namišljeni zid, ga kar ni bilo in ni bilo. Potem so bila pa kar naenkrat Brandenburška vrata tam in to je bilo to. Želja izpolnjena, cilj dosežen, kebab je bil dober, pivičko smo tudi dobili, hotel je bil super, osebje prijazno, cimer mi je natrosil nasvetov še za naslednje življenje dosti. In to, da me nič ne boli, da ni nikjer vidnih posledic a la žulji in črni nohti, to je nekam za vpisati. Pa tako fajn je bilo videti vse zadovoljne obraze pred parlamentom. Pričakovanj kolikor hočeš, izpolnjena vsa po vrsti. Pa vsi smsi, že prej izrečene dobre želje. Saj ne, da bi jaz kaj dvomila v to, da ne bom prišla do cilja, ampak moralo ti pa dvigne. Grb imam pa itak tudi še za naslednje življenje dosti. Aja, bil je prvi, ne bo pa zadnji. Ljudje, fajn je bilo, taka luštna ekipa smo bili vsi po vrsti, malce je bilo norenja, divjanja, nekaterim so crknile ure, švercali smo se po busih, pozabljene vreče, denarnice. Skratka, imeli smo se fajn. Samo nekaj je ostalo za drugič - Knuta nismo šli pogledat Ojoj.
In prelomila bom besedo, še bom tekla. Že kar vnaprej povem.

[mazi]

Preden se kdo obregne, zakaj je tole v peskovniku in ne pod poročili, njegov problem. Zadeva ne bo prestavljena nikamor.

Najprej tole - za vse skupaj je še vedno kriva nana in njeni žolčni kamni. Če bi ona šla lani tja, mene letos tekaški Berlin ne bi videl. Pa kriva je tudi moja zdravnica, ki mi sicer ni uradno dovolila tega, neuradno pa mi je namignila, da lahko grem. Ob nekaterih pogojih... Sem se jih držala in nisem pretiravala več, manj pa tudi ne. Tako pa se mi je uspelo v dveh mesecih nazaj sestaviti in zadevo spraviti pod streho točno tako kot je bila planirana. No, za ta plan je vedel samo Laufer, za vsak slučaj, če bi lo kaj narobe, ni treba glih širnemu univerzumu vedeti, v čem je haklc. Pa še vseeno z nekaj rezerve, ker so stari mački omenili nekaj dejstev, kaj se lahko zgodi. Pa se ni, ker sem se presekirala za vse že kak teden nazaj in se šla imeti fajn. Sem pa imela vse - od bolečin v kolenu, pokostnici, vnetega grla, zobobola. Vse samo v glavi in nič v resnici. Smetišnica je delo super opravila.
Se pravi, nana, moja dohtarca, naslednja na seznamu je moja sestra, ki je vzela neplačani dopust v službi, da mi je šla moralo dvigat, sicer je ne bi bilo treba, ampak fajn je pa bilo, da je bila tam. In dalje, naš šofer se je odrezal 100 na uro, gor in dol je sedel samo on za volanom, niti ni oglušel ob treh babnicah v avtu, pa nobena ni ravno tihe sorte, kvečjemu obratno. Skratka en veliki hvala, da nam je popestril tale izlet. Kajti - zakaj bi se vozili gor in dol po isti trasi, pa spet nesreče, dela na cesti, tisti "Stau" je nonstop fleširalo. Za znoret. No, za nazaj se je naš Garmin odločil, da nam vse skupaj popestri Mnenje nekaterih je bilo sicer, da ga je nekdo začaral.Tudi mogoče. Ob vožnji proti nemški prestolnici se nam je ves čas prikazovala Praga. . In v Prago smo tudi šli. Spoznali en velik del češkega podeželja, ugotovili, da njihove krave zgledajo čisto isto kot naše, zrak je tudi po domače dišal, pa da avstrijskega ne pozabim, še posebej zadnjih par 10 km čez prelaze je bilo super. Sem prišla na svoj račun in dobila svojo dozo hribov za nekaj časa. Predvsem pa eno zelo všečno dejstvo - prometa skoraj ni bilo, gužve ni bilo. Se opravičujem posadki v drugem avtomobilu, ampak sms sporočilo je bilo resnično, zgubljeni z Garminom tavamo, brez modrih oznak kilometrov ob cesti. Nepozabno, vožnja nazaj je minila precej hitreje kot vožnja gor. Milenko, hvala za ekskurzijo, bila je zelo zabavna. No, dolgčas nam ni bilo, ne za gor, ne za dol. Še dobro, da ni avto razpadel. Aja, pa še nekaj, ko parkirate v Berlinu, mora biti avto obrnjen v isto smer kot poteka promet, drugače dobiš kazen.
Aja, baje smo bili vmes v Berlinu, sem že pozabila, zakaj smo šli gor. Tečt menda. Okidiki, sem po vseh namigih z vseh možnih strani živce pustila doma, super taktika, ki se je super obnesla. Plan za tek sem si sestavila kak dan, preden smo šli, čisto tako na blef, pa je tudi to delovalo. Šlo ja pa tako, da sem se resnično postavila v zadnje bojne vrste, Laufer je imel čisto prav, ker iz zadnjih vrst je svet lepši in malo morje ljudi prehitiš, če si pa spredaj, ostali šibajo mimo tebe. Za mojo psiho precej boljše. Za moje oči pa sploh. Tekaška tura skozi Berlin je bila uspešna. Plan je bil teči celo traso čimbolj enakomerno, sicer ne vem, kako mi je to ratalo, ampak mi je. Ker doma nobeden od počasnih treningov ni šel tako počasi, vse je bilo čisto brez repa in glave, samo kilometrina je ustrezala. Sem si enostavno razdelila zadevo na 4x po 10 in en pljunek, za katerega sem bila prepričana, da ga bom pohodila. No, sem že na 5km ugotovila, da s šparanjem in hojo ne bo nič. Je nisem pogrešala, hoje namreč. Časa za poziranje sem imela vseeno zadosti, našim puncam sem se šla vsaki posebej pokazat, da sem živa in zdrava. Aja, še nekaj sem si omislila, prvih 13 km sem tekla s flašo v roki, da me je malo ovirala, je delovalo. In kilometri so kar šli in šli. Najbolj sem pa čakala tisti famozni 1000x omenjeni namišljeni zid, ga kar ni bilo in ni bilo. Potem so bila pa kar naenkrat Brandenburška vrata tam in to je bilo to. Želja izpolnjena, cilj dosežen, kebab je bil dober, pivičko smo tudi dobili, hotel je bil super, osebje prijazno, cimer mi je natrosil nasvetov še za naslednje življenje dosti. In to, da me nič ne boli, da ni nikjer vidnih posledic a la žulji in črni nohti, to je nekam za vpisati. Pa tako fajn je bilo videti vse zadovoljne obraze pred parlamentom. Pričakovanj kolikor hočeš, izpolnjena vsa po vrsti. Pa vsi smsi, že prej izrečene dobre želje. Saj ne, da bi jaz kaj dvomila v to, da ne bom prišla do cilja, ampak moralo ti pa dvigne. Grb imam pa itak tudi še za naslednje življenje dosti. Aja, bil je prvi, ne bo pa zadnji. Ljudje, fajn je bilo, taka luštna ekipa smo bili vsi po vrsti, malce je bilo norenja, divjanja, nekaterim so crknile ure, švercali smo se po busih, pozabljene vreče, denarnice. Skratka, imeli smo se fajn. Samo nekaj je ostalo za drugič - Knuta nismo šli pogledat Ojoj.
In prelomila bom besedo, še bom tekla. Že kar vnaprej povem.

Polona - krasno doživetje...

[ROSI64]

Bravo Loni še enkrat čestitke, velik korak si naredila pri sebi in svojem zdravju, velik napredek. Samo občudovanja vredno.

Posebno mi je pa všeč zadnji stavek "še bom tekla"

[bobr]

Res si dobro opisala doživetje in nasploh si se dobro držala. Po cilju si bila čisto sveža za akcijo magari še za eno desetko ali morda polovičko Mislim da bi naslednji podvig mogla usmerit v kako ultro

[nana]

Saj sploh nimam več kaj napisat... No, saj tudi časa nimam, ker vnašam prijave za LM

Tudi jaz sem preživela svoj prvi maraton, s prvim izpolnjenim ciljem... priti pod 5 urami v cilj. Drugi cilj naj pa ostane še skrivnost. Vneta pokostnica 10 dni pred maratonom in angina teden dni prej nista bili najboljši popotnici, pa slabo je delovalo na psiho. Za razliko od Loni, me je pa še vročina zdelala. Ostalo je bilo pa vse super Famoznega zidu tudi jaz nisem srečala, ljudje so me bučno vspodbujali vzdolž cele trase. Seveda... na štartni številki ime, ki je nemško, pa so me Berlinčani očitno kar posvojili. Škoda le, da nemško ne razumem, pa vseh tistih spremnih govorov nisem razumela. Vzklike pač
Danes sem si privoščila še plavanje in masažo, tudi stopnice v stanovanju niso več problem Zdaj se pa spočijem, nalezem Loninega optimizma in štartam s treningi za naslednji maraton... hec, hec Zdaj pa zares... ker Knuta nismo videli, grem zelo verjetno še enkrat v Berlin Milenko bo obredel vse tiste muzeje, ki jih zdaj ni utegnil pogledat, jaz pa grem izpolnjevat svoj naslednji cilj

[spela*]

Loni, po tvojih težavah z zdravjem si nisem mislila, da boš tekla tako dobro. Sem vesela, da sem se zmotila.
Čestitke so pa trojne: najprej za to, da si premagala zdravstvene težave in spet začela teči, potem za pretečen maraton in tretjič, za dosežen čas in da si ga pretekla brez težav.
Laufer pa očitno zna biti ne samo v vlogi zajčka na progi, ampak tudi v vlogi moralnega podpornika.
Nana, tudi tebi čestitam za vztrajnost in ker ti je uspelo izpolniti svoj cilj! Če prav razumem, je drugi, skrivnostni cilj še neizpolnjen, ampak neki cilji morajo pa tudi ostati, da te ženejo naprej.

[lenči]

Loni, zmagala si dvakrat , ko sem brala sem dobila občutek, da si šla ti na en lep izlet v Berlin , resno, odlično si tole izpeljala
Karin, tebi iskrene čestitke, ob takšni popotnici pred maratonom si bila neverjetna , res si carica.

[nana]

@spela*: tako je
@lenči: hvala

[Vreme]

Po vsem prebranem se človek sprašuje če sta sploh tekli . Vsekakor čestitke sem prepričan, da je še veliko maratonov pred vama, o tem sploh ni dvomit!!!

[raf]

matr, ko tole berem mi gredo kocine pokonci in sem kar malo poklapan, ker so že skoraj vse tekačice iz Tf, ki jih poznam pretekle marataton , medtem ko sem jaz obstal na polovički.
imam še čas za letos, da ta svoj cilj uresničim na Lm, ampak bom zadovoljen tudi , če bom lahko tekel v tej imenitni družbi in bom svoj cilj uresničil drugo leto.
Še enkrat pohvale vsem puncam.

[ton]

Bravo, Loni, čudovito poročilo, smrk. Tale Berlin res seka.

[5rca]

ponosna sem na vaju

[Loni]

matr, ko tole berem mi gredo kocine pokonci in sem kar malo poklapan, ker so že skoraj vse tekačice iz Tf, ki jih poznam pretekle marataton , medtem ko sem jaz obstal na polovički.
imam še čas za letos, da ta svoj cilj uresničim na Lm, ampak bom zadovoljen tudi , če bom lahko tekel v tej imenitni družbi in bom svoj cilj uresničil drugo leto.
Še enkrat pohvale vsem puncam.

Ti odtečeš eno polovičko, jaz drugo, pa imava skupaj ravno enega celega. Tudi v redu.

[mazi]

matr, ko tole berem mi gredo kocine pokonci in sem kar malo poklapan, ker so že skoraj vse tekačice iz Tf, ki jih poznam pretekle marataton , medtem ko sem jaz obstal na polovički.

Raf - polovička je 21km - to pa je za večino ljudi že ogromna razdalja...

[raf]

en peklenski načrt se kuha v moji glavi in ko bi čas ga bom javno predstavil. seveda so insipiracija naše berlinčanke in berlinčani..........