Tekaški forum

Slavni Zdravkotov rek tudi znanstveno dokazan!
Biolog Bruce Lipton je z raziskovanjem delovanja celice, prišel do presenetljivih ugotovitev. Delovanje naših celic ne usmerjajo naši geni, ampak dražljaji iz okolja (podrobna razlaga v prven videu). Percepcija oz. razlaga dražljajev pa se odvija v možganih. Ključnega pomena je torej percepcija ( več o tem v drugem videu).

The New Biology - Where Mind and Matter Meet 1.del
The New Biology - Where Mind and Matter Meet 2.del

Torej odloči se pravilno, ker je vse v glavi!

Odloči se pravilno, čuj …
… vse je v glavi!

Vsekakor ne gre za Zdravkov rek, temveč za ljudsko modrost. Skoraj vsi, ki jih poznam in ki so v mojih očeh VELIKI, se ob razlagah najtežjih dosežkov naslanjajo na to modrost.

Se opravičujem ker sem pod 1.del dala 2.del in pod drugega prvega. Sem popravila.
OK ZdravkeC, te pa ljudski rek, ki ga promoviraš. Bo v redu tak?

tulček napisal/-a:

Lepo je, ja

Se strinjam z vama,je pa še treba dodati,da je še ogromno tudi v SRCU.

Absolutno Giant! Samo SRCE je druga dimenzija, dimenzija nad razumom. Trenutno vlada dimenzija razuma, ki pa bo sama sebe uničila, če se ne bo povezala z dimenzijo SRCA. Videa v prvem prispevku govorita ravno o tem.

tulček napisal/-a:Absolutno Giant! Samo SRCE je druga dimenzija, dimenzija nad razumom. Trenutno vlada dimenzija razuma, ki pa bo sama sebe uničila, če se ne bo povezala z dimenzijo SRCA. Videa v prvem prispevku govorita ravno o tem.

Zadnji čas,da zavlada dimenzija srca oz.brezpogojna ljubezen,drugače se nam slabo piše..
.............................

"Vse je v glavi" je lahko tudi filozofska tema, vendar je v glavnem to kruta realnost (moje mnenje). Vsakdo jo čuti drugače. Če srce ponazarja občutljivost in čutnost ter glava razum, moram reči, da je čutnost proces, ki se odvija v glavi, razum pa tisto, česar tam vedno primanjkuje.

Te pa dajmo malo filozopalirat
Bo pa treba najprej definirat termine, ker vidim, da ne mislima isto glede srca. Srce katerega ti omenjaš je dimenzija čustev, ki je pod dimenzijo razuma. Mislim, da je fajn, da so čustva pod zdravo kontrolo razuma.
Dimenzija SRCA je zelo težko razlagat na nivoju razuma, ker ga presega. Dojameš ga lahko šele, ko se razum ustavi, ko ni misli. Da bi nekaj povedal rabiš misel, ki pa je v tem primeru ni. Izraziš lahko le kar se dogaja na nižjih nivojih razumu, čustvih, telesu.

Glava jaha telo do onemoglosti.
Ne razumem, kje je tu SRCE

tulček napisal/-a:Te pa dajmo malo filozopalirat
Mislim, da je fajn, da so čustva pod zdravo kontrolo razuma.

Mislim, da ravno to ni fajn, imeti čustva pod zdravo kontrolo razuma.
Fajn se je krohotat do onemoglosti, fajn je jokati, fajn je znoreti, biti penast, fajn je biti zaljubljen, žalosten je malo manj fajn.
Teh stvari pa ni fajn imeti pod kontrolo, ker če ne vsekajo ven, vsekajo noter.

semjul napisal/-a:

tulček napisal/-a: Mislim, da je fajn, da so čustva pod zdravo kontrolo razuma.

Mislim, da ravno to ni fajn, imeti čustva pod zdravo kontrolo razuma.
Fajn se je krohotat do onemoglosti, fajn je jokati, fajn je znoreti, biti penast, fajn je biti zaljubljen, žalosten je malo manj fajn.
Teh stvari pa ni fajn imeti pod kontrolo, ker če ne vsekajo ven, vsekajo noter.

Eto, nisem se hotel vpletati v misel, da morajo biti čustva pod zdravo kontrolo (kaj sploh je to?), čeprav me je takoj zmotila in vidim, da tudi drugi razmišljajo tako.
To morda res spada med filozofiranje, nima pa nič skupnega z naslovno temo.
Živa legenda Dušan Mravlje je rekel:

Iz teka ne delaj filozofije.
Tu ni romantike.

Ta je pa direktno v žilo

Klavdija, malo si zgrešila definicijo srca.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Srce

Verjamem, da pri Mravljetu ni bilo romantike v teku. Kakšno telo si pa želi takšnih treningov??? Vsak dan eno in isto, ure teka. Če tečeš takrat ko te vleče bi pa rekel, da je užitek in romantika.
Rek "Vse je v glavi" nikakor ne drži. V glavo pride od nekod in bo potrebno rek nujno spremenit.

abcd napisal/-a:Verjamem, da pri Mravljetu ni bilo romantike v teku. Kakšno telo si pa želi takšnih treningov??? Vsak dan eno in isto, ure teka. Če tečeš takrat ko te vleče bi pa rekel, da je užitek in romantika.
Rek "Vse je v glavi" nikakor ne drži. V glavo pride od nekod in bo potrebno rek nujno spremenit.

Si mi snel z jezika. Pri teku profesionalca verjetno res ni romantike, je garanje, trdo delo.
Rekreativec pa tek čuti drugače. Vsaj jaz, no, za moje občutenje gre. Kaj je bolj romantičnega kot zjutraj tečt ob Muri in poslušat ptičke. In če me bolj pritegne sedenje pod kakšno vrbo, tik ob vodi, se pač vsedem in vpijam jutranje sončne žarke. In me boli za tek. Potem pa me spet prime in tečem naprej.
Če si profi, si profi. Ni heca, ni sedenja, ni romantike. Najhuje pa je verjetno če si nekje vmes. Pol pa ne veš kaj bi. In rabiš tudi kakšne reke, ki te rinejo naprej. Pa kakšno močno tableto, če kaj boli, pa kaj vem kaj še. Na koncu pa kak povprečen rezultat in je res vprašanje, če je bilo vse skupaj vredno odrekanj.