sitrader napisal/-a:tek_v_snegu napisal/-a: Torej v prvih urah po okužbi. In v tem časovnem oknu tudi največkrat opazimo klopa. Torej, ko bi lahko bilo pravkar že bilo prepozno za preprečitev okužbe - torej ko tudi pravilna odstranitev ne bi pomagala preprečiti potovanja okužbe po telesu.
Verjetnost okužbe hitro narašča s časom prisesanja. Prej ko odstraniš klopa, manjša je možnost okužbe. Zato se loti tega čim prej.
Mogoče prvih par ur še ni tako kritičnih, če pa ostane par dni gor pa se verjetnost izredno poveča.
Tu se vedno operira z verjetnostmi. V prvi uri je seveda verjetnost za okužbo bistveno manjša kot po recimo 5-tih ali po recimo 24-tih.
Brez dvoma je pojasnilo sprejemljivo.
Pridružiti kot dodano vrednost k prej povedanemu izkušnjo, da kadar si v konstantnem gibanju se te klop redkeje loti. Će pa se ( moja izkušnja je taka ) se kasneje. Morda si celo vmes že pregledal telo ali se stuširal. Kasneje pa iz kakšnega prikritejšega dela telesa ( predpsotavljam ) . V nasprotju s spremljevalnimi živalmi ali otroci, kjer se jih da hitro najti. To si razlagam ( če smo v kontekstu teka ), da je taka oseba izpostavljena spremembi pH-ja kože in temperature. Pa kot je sogovornik omenil hitrost gibanja - oz. verjetno kinetika zračnega toka si domišljam - da tudi parazit želi stabilno okolje za prisesanje. Moja izkušnja z okužbo je, da so bili klop staknjen med gibanjem in sicer v hladnejšem vremenu. Mesto ugriza in ostanki klopa so bili opaženi bistveno kasneje. Morda med gibanjem ( morda je del nahrbtnika izribal klopa morda podrgnil med preoblačenjem po zaključku ture misleč samo na srbenje-takrat ko si v šoku regeneracije pač na kakšno srbenje pomisliš kot na malenkost ) morda potem je prišlo do prisesanja in tudi do odstranitve samo dela telesa.
Sicer pa si lahko predstavljam kar ste pojasnili, da krivulja verjetnosti okužbe raste s časom trajanja prisesanja klopa ( torej odloča klop in transportni sistem v telesu tekača na kar se kužen materijal pritrdi - si domišljam, da je to okolje povrhnjice pH, potem struktura podkožnega tkiva in dostopnost kapilar ) dokler po nekem času ne odloča še samo imunski sistem( 24 ur ) ( odziv imunskega sistema tekača ) ali bo do okužbe prišlo.
Hm zanimivo bi bilo vedeti, če bi lahko s kožno mikrofloro vplivali na ta proces.
Recimo, da bi bakterije, ki so udomačene na naši koži bile sprogramirane ( in dovolj stabilne tudi v pogojih znojenja - soli, pH ), da razkrojijo encime ( proti strjevanju krvi ali pa kakšne druge snovi ki jih med aktivnostmi prisesanja uporablja klop kot omenja youtube prispevek ), ki jih uporablja klop.