uradni program vadbe Poletove tekaške ekipe v letu 2004

Moderator: Fotr

Uporabniški avatar
 Fotr
#13770
12 + 1 NASVET ZA ZADOVOLJSTVO IN VARNOST PRI TEKU

S polnim želodcem ne bo šlo. Čeprav vaše telo potrebuje gorivo za tek, nog ne boste spravili v pogon, če se boste najedli preden greste na tek. Še zlasti sladkarije pred tekom zelo škodijo. Najmanj 2 uri (raje več) pred vadbo ne jejte večjega obroka. Če se počutite lačni pred tekom, pojejte kakšno banano, da potešite lakoto – nič več.
Pred vadbo popijte tudi približno 2 dl tekočine – najbolje vode.

Pred tekaško vadbo se ogrejte. Tudi če ste že izkušen tekač, v dobri kondiciji in ne s prekomerno telesno težo, začnite tekaško vadbo s 2 do 5 minut hoje. Hoja bo poživila krvni obtok in povišala temperaturo v mišicah, sklepih in vezeh. K pripravi na tek obvezno sodijo tudi lahkotne raztezne vaje – stretching. Hoja in stretching pred tekom varujeta mišice, sklepe in tetive pred nenadno preobremenitvijo in poskrbita za povečano učinkovitost delovanja.

Tecite počasi. Ne glede ali ste v tekaško/hodalnem programu ali programu neprekinjenega teka, je za začetnike primeren le počasen in lahkoten tek z nasmeškom na obrazu. To je hitrost teka, ko se lahko še pogovarjate s tekaškim partnerjem. Samo nekaj minut po takem teku se boste počutili bolj sveže in krepostno kot pred štartom. Nasprotno pa napet in zagrizen tek ob želji po čim hitrejšem napredku pomeni veliko potencialno nevarnost za bolečine in poškodbe.
Veliko ljudi se odloči za tekaško vadbo, da bi zgubili kak kilogram odvečne teže. Toda z napetim tekom v zadihanem stanju (nad 70% največje obremenitve) pri tem ne bomo uspešni. Zato obstajata vsaj dva zelo tehtna razloga. Prvič; mišice lahko kurijo maščobo samo ob obilju kisika, sicer pa si postrežejo z ogljikovimi hidrati. Že malo povišana raven mlečne kisline (laktata) v krvi skoraj v celoti onemogoči kurjenje maščob.
Drugič; intenziven tek ne more biti dolgotrajen – dolgotrajnost pa je ob primerno nizki intenzivnosti drugi najpomembnejši dejavnik zmanjševanja maščobnih zalog.
Zato naj se začetnik ravna po pravilu: »Raje več, ne čim hitreje«.

Merilo dolžine vašega teka naj bo čas, ne razdalja. Merjenje vašega teka s časom, ki ga porabite za vadbo vas bo v večji meri varoval pred nevarnim tempom in željo preteči postavljeno razdaljo vedno hitreje, kot v dolžini teka izraženi cilji. Zato je postavitev cilja 30 minut teka boljša kot 5 km teka.

Vadbena obremenitev naj postopno narašča. Povečujte le čas teka. Za 3 do 5 minut ali celo manj na teden. Držite se pravila: »nikoli ne povečajte obsega vadbe za več kot 10% na teden«. Trajanje posameznih tekov v vašem tedenskem programu naj bo različno. Vsebuje naj eno dolgotrajnejšo vadbo ob tem pa tudi krajše bolj sproščujoče teke. Pogosto je vzrok za poškodbe pri začetnikih prav to, da želijo prehitro preteči dolge razdalje.

Pred in po teku stretching. Z rednim vključevanjem razteznih vaj na začetku in koncu vzdržljivostne vadbo boste kmalu na svoji koži spoznali njihovo blagodejnost in koristnost. Postali boste bolj »prožni«, začutili boste lahkotnost v teku. Vaše gibanje bo postalo sproščeno in povečali boste varnost pred bolečinami v gležnju, ahilovi tetivi in mečih. Namenite razteznim vajam vsaj 10 minut po vsakem teku. Posebno pozornost posvetite zadnjim stegenskim mišicam, mišicam meč in sprednjim stegenskim mišicam.

K teku sodi tudi vadba za moč. Čeprav je med tekom aktivnih več kot 200 mišic praktično celega telesa, bo dodatna vadba moči še kako dobrodošla. S krepitvijo trebušne in hrbtne muskulature boste zaščitili hrbtenico in zagotovili stabilnost trupa med tekom. Le čvrst trup je lahko dobra opora mišicam nog in rok. Povečano pozornost je treba nameniti tudi mišičnim skupinam nog, ki so pri dolgotrajnem teku najbolj obremenjene (o tem bomo pisali v naslednjih prispevkih). Ob krepilni vadbi bo postal vaš tek bolj ekonomičen, lepši, postali boste tudi hitrejši, predvsem pa bolj varni pred poškodbami.


Tek v skupini z bolje pripravljenimi tekači za vas ni prava rešitev. Začetnik in skupina izkušenih tekačev niso za skupaj! Slabše pripravljeni so običajno žrtev tempa boljših. Vedno se najde v skupini kak »egič«, ki bo svojo tekaško pripravljenost želel razkazovati prav neizkušenim začetnikom. Takšna kombinacija za začetnika največkrat pomeni izčrpavanje, poškodbe in izgubo veselja do teka. Izberite za partnerja nekoga s podobno tekaško ravnjo kot je vaša.
Kdo je idealen tekaški partner? Tisti, ki vam bo vlival voljo, vas hrabril in spodbujal k vadbi. Pri teku pa bo potrpežljiv in tekel za vami.
Ko sta žena in mož (fant in dekle) na približno enaki ravni telesne pripravljenosti, ima lahko redna skupna vadba zelo pozitivni učinek. Ob sproščujočem vplivu skupnega hobija bosta lahko tudi družinske zadeve po odpravi delovnih stresov uspešneje reševala.


Teči po ravnem. Idealno okolje za tek so ravne gozdne poti, poti v parkih, poljih in travnikih. Ravna in relativno mehka podlaga je najprimernejša za navajanje mišic in sklepov nog na tek.
Ko boste postali izkušenejši, bodo tudi valovite in strmejše poti zanimive. Te potrebujejo tudi več moči. Tek navzgor in navzdol lahko poveča nevarnost bolečin in poškodb.


Ne teči z bolečinami. Bodite pozorni na bolečino. Bolečina je naravni signal in opozorilo, da nas lahko nadaljevanje aktivnosti pripelje v težave. Če bolečina po dnevu odmora ali dveh ne izgine, ne nadaljujte z vadbo. Ne rinite z glavo skozi zid! Bolečina je opozorilo pred resnejšo poškodbo. Ne uporabljate ledu ali zdravil proti bolečinam pred tekom.
Poiščite zdravnika ali fizioterapevta in vzemite si čas.


Tekmovanje ni za začetnike. Ne razmišljajte o tekmovanju in morda celo o maratonu. Ne še!. Najprej se morate naučiti kako trenirati in telo postopno pripeljati v kondicijo. Tekme so za tekače, ko dobro vedo kako trenirati in dobro poznajo svoje telo. Prve tekme bodo prišle po končani fazi uvajanja in prilagajanja na tek – ne preje kot v treh do šestih mesecih! Ne pozabimo: naše mišice in tetive potrebujejo za adaptacijo na dolgotrajni napor 3 do 5 krat daljši čas kot srce, pljuča in ožilje. Bodimo potrpežljivi!!!


Pišite dnevnik svojega športnega življenja. Tako kot je pomembno imeti program, ki usmerja vaše športno vadbo, je pomembno tudi vodenje dnevnika o svoji vadbi. Vanj vpisujete vsebino opravljene športne vadbe, njeno intenzivnost in obseg vadbe, svoje počutje in druge parametre bioloških dejavnikov, ki vplivajo na športno vadbo.Dnevnik nam služi za motivacijo, omogoča analizo opravljenega dela in je pomembno izhodišče za načrtovanje vnaprej. Z njim izkazujemo resnost naših namenov.

Jejte zdravo. Ne nasedajte raznim dietam. Večina hrane, ki jo pojeste, naj bodo žita, sadje in zelenjava. Sladkor in mastno hrano ohranjajte na minimumu.

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA